Avtor: Marko

Štefan, Miha, Gorazd in jaz smo se v nedeljo odpravili na Visoki Rokav. Za vse je bil to prvi vzpon na to goro. Zjutraj smo se odpravili malček prepozno zato nas je sonce že žgalo na poti čez Brinje, ki smo si jo izbrali za vzpon. Na sedlu ob Šplevti nam je vrhove zakrivala oblačnost, a napoved je obetala lepo vreme. Med vzponom skozi ozebnik je letelo kamenje, ker se je ena skupina ravno spuščala z vrha. A ko smo bili sami na istem mestu smo videli, da drugače enostavno ne gre. Na vrhu ozebnika kratke priprave nato pa še vzpon na vrh. Vreme se je zjasnilo, zato so bili razgledi enkratni. Videli smo tudi, da je v “Rajcovem bufetu” obisk. Po fotkanju sledi previden spust na sedlo, od koder sta se Gorazd in Štefan odpravila še na S. Rokav. Midva z Mihom pa na dvojko ležat ( tu vse OK ). Sledilo je še poskakovanje po melišču čez Prag, malo hidracije pri studencu in spust do avta. Prva analiza v Mojstrani in druga pri Firerju sta soglasno pokazali, da smo preživeli čudovit dan v dobri družbi, in da bo potrebno kaj podobnega ponoviti čim prej.

Danes sem na Mojstrovko krenil v smeri NŠG ( tam je Majda obrnila ), nato pa z grebena levo direktno navzgor. Prva grapa mi ni dišala, ker je bilo precej spihano ( tudi ledeno ), zato sem se namenil bolj desno. Ne vem, če je to ta, ki jo je pred približno 2 tedni smučal Benjamin ( Pozabljena smer ), ampak sledi štamfanja so bile vidne. Na vrhu je bilo treba sesti, da me veter ni prekucnil.

Smučal sem v Drevesnico, kjer se smučarija zaključi v ruševju. Nato pa peš na cesto kjer sem počakal na taksi, ki je peljal do Erjavčeve na hidracijo.

Pred nekaj dnevi sem napisal, da bo snega še za nekaj časa, a se smučarija od avta do avta na Vršiču na žalost zaključuje.

Danes sem se po včerajšnji turi šel malo razmigat na NŠG. Sneg je bil tako južen, da se je lažje hodilo peš kot s smučmi. Vseeno lepa smučarija, pa še nobene gužve ( očitno je večina krenila proti Mojstrovki ). Snega bo še za nekaj časa dovolj.

Včeraj sem šel z Andrejem preverit razmere na Belščici. Snega bo za Stamarski smuk v obilju, edino sobotni dež ga je precej ojužil. Odkopala sva še vrata v betonski in preverila, če je kolov za progo dovolj. Potem pa v dolino na hidracijo.

Avto je bilo treba parkirati par ovinkov pod Potoško planino, ampak do vikenda naj bi sneg na nekaj kritičnih mestih razrili, tako da bo šlo do Urbasa.