Veliko Kladivo

Danes sem se s še štirimi turnimi smučarji odpravil proti Kofcam pogledat kako je vreme v zadnjih tednih vplivalo na sneg.

Do Planine Dolžanke (1000 m) sem s štirikolesnim pogonom brez težav prilezel čez vse drsalnice do popolnoma poledenelega levega ovinka, v katerega pa brez verig nisem šel preizkušat sreče. Verjetno gre z verigami še nekaj metrov višje, vendar je bilo že to izhodiše solidno.

Četrt čez sedem smo se tako s smučmi na nahrbnikih odpravili po “bližnjici” skozi gozd in po dobrih 200 višincih zapeli smučke in pse ter oddričali proti zavetišču na Planini Šija. Ko smo prišli iz gozda, smo zagledli splazeno Kofca goro in tak pogled te vedno postavi na realna tla, malo te stisne, zamisliš se in postaneš bolj pozoren na okolico in dogajanje okoli sebe.

Glede na temperature, ki so se iz minute v minuto višale, smo za cilj izbrali najbližje Veliko Kladivo in ker je bil sneg spodaj še precej trd smo pohiteli ter okoli desetih pogledali na drugo stran. Vrh Kladiva je bil spihan in ni bil primeren za smuko.

Ko je zgornjih 5 cm snega odjenjalo, je postalo jasno, da so visoke dnevne in nizke nočne temperature v tem delu sneg predelale do te mere, da je bil še najbolj podoben spomladanskemu srencu.

Na gori smo bili sami in praktično nobenih sledi o vijugah prešnjih dni. Tudi naših jutri verjetno ne bo več, saj je temperatura za ta čas tako visoka, da bom presenečen, če bo sneg na tem pobočju zdržal še teden ali dva.

Po vzponu sledi spust; z ostrimi robniki smo zarezali v mehko podlago, se zapeljali do redko posejanega ruševja in skozi gozdiček nazaj do zavetišča, kjer smo z nasmehi na obrazih naredili analizo in zaključili odlično “spomladansko” smuko.

Po cesti smo se po snegu in ledu pripeljali skoraj do tistega poledenelega ovinka, kjer sem pustil avto in še pred kosilom zaključili nedeljsko turno smuko.

Aljoša, Urban, Klemen, Nejc in Drejc.

Dodaj odgovor