3 ženske smo se v nedeljo zjutraj odločile,
da se bomo v J steno Prisanka zakadile.
15 min od Tičarice nas je čakal preizkus za želodčke v obliki crknjene ovce,
nato smo se uspešno izognile snegu na melišču
in 1.uro hoje po Jubilejni uživale v prelepi pokrajini,
po zavoju na desno pri možicu proti smeri pa po strmih mokrih travah malo manj (vsaj jaz).
Sneg v grapi nam je preprečil dostop do začetka smeri, kjer naj bi bil svedrovec,
ampak to naše alpinistke Katarine ni pretirano motilo, in smo raje 1 cug dodale, kot da bi se zmočile in umazale, hihi.
v prvih 4 cugih svedrovcev ni, pa precej še dol leti,
potem se pa na nekakem platastem trebuhu zasveti in plata se pokonci postavi in začne se najlepši del plezarije.
Nadobudna mlada alpinistka je vodila navezo vse do vrha smeri, dve starejši dami pa sva ji uživaško sledili.
Pol ure pred vrnitvijo na Vršič nas je malo ohladil dež, potem je sledilo še zabavno prebijanje skozi ruševje (ane Majda, kolk je blo fajn…), analize pa nismo naredile, ker smo doma obljubile, da se bomo hitro vrnile.
