V soboto sva v sklopu tabora KA z Nejcem Klemenčičem plezala Cozzolinovo zajedo v Malem Koritniškem Mangartu. Spali smo na stari planini, od koder je do vstopa samo še slabo uro dostopa. Posledično se nama ni dalo iti prav zgodaj, zato sva vstopila kot tretja naveza.
Na srečo sta bila prva dva cuga popolnoma mokra, zato se je počasnejša od dveh navez odločila za povratek. Naju mokorota ni odvrnila in po zanimivem plezanju mokro-blatnih kaminov sva dohitela trojno navezo italijanov. Sprva je šlo še tekoče in nisva čakala preveč. Ob koncu obvoza so se italijani zamenjali v vodstvu, naprej je plezal eden izmed počsnejših dveh, zato se je stvar malo ustavila. Še dobro da so bili Christian, Manu in Valter dovolj zgovorni da nam med čakanjem ni bilo dolgčas. Nad polico smo obvili moker kamin v originalu, kasneje pa je bilo vse suho. Predna naveza je bila vedno bolj utrujena, zato je bilo čakanja vedno več. Da bi bil dan popoln je še eden vmes padel 10m, kar je povzročilo še dodaten zastoj. Prehitela sva jih šele v izstopnem grabnu, ko sva se razvezala. Sestopila sva po Via della Vita in bila še z dnevom na planini.
Supaj s čakanjem sva plezala 10 ur. Gre za izredno lepo smer, poteka po naravni liniji, strmina in težavnost sta konstantni. Izstopa le obvoz kamina nad polico, ki se nam je zdel težak okoli 7- (na različnih skicah je ocenjen od 5+??? do 7). Širok kamin v zgornjem delu je pa verjetno najširše kar se še da normalno splezat.
