Na zadnjem sestanku se je izrazila potreba, da bi zaboga že kam premaknili naše riti – je žal pač tisti del leta, ko alpinist nima kaj dosti početi, še posebno, ko nebo iz dneva v dan kaže bolj ali manj čemerno podobo.
Kljub ne najboljšim obetom se nas je v nedeljo, 27.11. pri Kristlnu zbralo sedem in kot prvo je bilo potrebno dorečt kam naprej. Odločili smo se za Karavanke, nekam okoli Kepe. Na križišču poti proti sedlu Mlinca, pa smo izbrali manj znani svet med sedlom Mlinca in Kepo, se pravi Lepa Plevelnica 1959 m in Visoki Kurjek 1973 m. Da je svet tam gori res malo obiskan, smo videli tudi po lepem odtisu medvedove šape s prav konkretno velikimi kremplji. No, lastnik odtisa je bil medtem verjetno že kje na koroški strani, mi pa smo nadaljevali z grizenjem strmih trav proti vrhu. Sonce je lepo grelo in razgledi proti Julijcem so bili na nivoju. Le na grebenu je malo popihaval severnik, zato smo se pridno držali sončnih pobočij. Pa saj na severni strani ni bilo kaj iskat, ker so zelo strma in prav nemarno razbita.
Greben do Visokega Kurjeka je zanimiv, včasih malo izpostavljen, na koncu pa te zvabi v slepo ulico. Nakazan prehod po južni strani dol na pot proti Gubnu je prenevaren, za spust po vrvi pa smo imeli kakšen štrik premalo (no imeli nismo nobenega …), zato smo po pavzi obrnili in šli spet naprej – nazaj po smeri vzpona in v dolino.
Bilo je prijetno, uživali pa smo: Maja, Mare, Darko, Petra, Aleksandra, Andrej in Raf.