Počasi se z morja (Glinščica, Paklenica) pomikamo v notranjost in proti hribom. Na tej poti smo se Maja, Katarina, Rok in jaz ustavili v Vipavi in zlezli (še) vedno lepo smer nad Gradiščem. Kljub navidezni poraščenosti, je zelenjave res malo, saj jo številne naveze pridno in sproti plevejo. Bo pa kmalu prevroče za Primorske stene, zato že pogledujemo višje v hribe.
Na parkirišču nas je pred turo nek lokalni možak prosil, če sodelujemo v tekmovanju, kjer s preplezanimi smermi v enem dnevu dobiš določeno število točk. Kljub temu, da smo po preplezanem Stebru še nekaj časa frikali v sektorju Oltar, bomo verjetno kandidati za zadnja mesta… Pa nič zato, dan je bil prijeten.
