V torek sva z Alenko plezali Steber revežev. Smer je v primerjavi s sosednjo Debelakovo precej slabše opremljena, v spodnjem delu smeri je klinov le za vzorec in resno sem se spraševala, če sva sploh v smeri. V začetnem kaminu, ki je dolg okoli 35 m in plezaš konkretno IV, sem našla samo en klin. Je pa v celotni smeri obilo možnosti za metulje, medve sva jih imeli pet, bi pa vsekakor prišel prav kakšen več. Precej časa sva izgubili pri orientaciji, saj je Miheličeva skica resnično le približna skica, štanti so redko tam, kjer je na skici označeno in je po mojem mnenju bolje, da človek sam išče prehode. Najdejo se tudi klini, ki so izven smeri. Tudi trdnost skale verjetno ni več taka, kot je bila včasih. Raztežaj čez bele plošče je vedno bolj krušljiv. Tam sva za spomin pustili dodatnega jeseničana. Najlepša plezarija je v najtežjem detajlu, v 25 m dolgi črni zajedi, ki je zame ena najlepših zajed, kar sem jih kdaj plezala.
