Včeraj sva z Božom dokončala turo prejšnje nedelje. Do Gorenjskega turnca sva dostopila po Skalaški in nato nadaljevala po Zlatorogovih. Te so v tem drugem delu precej bolj izpostavljene, več je kamenja na policah, opraviš tudi precej več višinske razlike. Ko sva gledala skico in iskala prehode v steni, se nama je zdela stena totalno nepreplezljiva brez varovanja. Od daleč je vse izgledalo preveč strmo, v dolino in prepade pod nama pa tako ali tako raje nisva gledala. Vendarle se prehodi kar pojavijo in na vzponu do Amfiteatra pod Sfingo kakih 300 m poplezavaš po beli in trdni skali. Pod Sfingo sva se počutila kot dva turista s fotoaparati, resnično si zasluži naziv kraljice triglavske stene. Ob koncu dneva sva se kraljevsko počutila tudi midva, kljub temu sva na sestopu s spoštovanjem zrla nazaj v Steno na preplezano smer.
