Prvič v Paklenico

V četrtek 26. 4. 2018 sem šel kot tečajnik prvič z AO-jem v Paklenico. Že prvi večer naju je z Urbanom ob prihodu v apartma Matic seznanil, da bomo plezali skupaj in takoj se mi je zazdelo, da ne bomo preveč lenarili. Matic je predlagal, da se za začetek podamo v smer Cirkus, ker pa je bil zjutraj dostop do smeri zaprt, smo se odpravili v smer Juha (6a, 250m). Po odlični smeri nam je ostalo še večino popoldneva, ki sta ga Urban in Matic preživela ob spremljanju hokeja, jaz pa sem ga po uspešni namestitvi čez tri stole uspešno prespal. Med tem časom so ostali še pridno plezali.

Naslednje jutro smo se že zgodaj odpravili v senčno severno steno Anića kuka, kjer smo preplezali smeri Figurae Veneris (6a+, 160m) in Kamasutra (5b+, 150m). Popoldan je nekaj kratkih smeri splezala še Neli, ujeli smo tudi dve tretjini hokeja, nekaj pa nas je kasneje odšlo še na nočno plavanje. Zadnji dan smo se kar iz parkirišča odpravili še v smer Armadillon (6a, 115m), po kosilu pa proti domu.

V Paklenici smo bili: Matevž, Luka, Urban, Maja, Raf, Matic, Neli, Pika, Čiko, Mare, Majda, Sandra in Seba.

Bilo je odlično.

Hvala Matic, da si naju prenašal in pa za odlično izbrane smeri.DSC_3866 DSC_3867 DSC_3870 DSC_3871 DSC_3875 DSC_3881 DSC_3882 DSC_3889 DSC_3896 DSC_3899 IMG_0168 IMG_0187 IMG_0208

Biokovo in še več

KAJ:  delovni dopust – olibera in raziskovanje »nekoristnega sveta«
Canadair: 6a+, 250m v Stomorici, Omiš
Iris:  V+/IV-V, 100m v Provića stijeni, Klek pri Neumu
KDAJ: v začetku decembra; KJE: J Dalmacija, Biokovo
KAKO: z lahkoto, užitki, popraskanimi rokami, ob bogati kulinarični spremljavi
ZAKAJ: za letno zalogo olivca, za letošnje zadnje tipanje tople skale in brušenje plezalk po »šmirglskali«, za hec in za kulturo
Vtisi iz smeri:
Canadair:
Linija je lepa. Skok čez previs v prvem raztežaju je ravno prav težaven, da se psiha pripravi na vertikalne brazgotinaste plate. V zadnjem delu te lahkotno poplezavanje pripelje do sedla, kjer je pripravljen abzajl do sestopne poti.
Iris:
Vstopni raztežaj z dokaj dobro skalo ti ponudi dobrodošlico. Kmalu se ti na pot postavi grmičevje, trnje, suho vejevje, trave in ostalo »šavje«, ki se zapleta in te grabi po udih. Skala postaja kot slabo zdrobljeni žganci. Ustvarjanje dodatnega varovanja je svojevrstna dejavnost. V smeri je sedaj, poleg najinega, skupaj osem klinov.
Spraševala sva se, da sva očitno prva ponavljalca, saj je Iris videti deviško divja in če to drži, se v drugo ponovitev zagotovo ne vrneva.

Li