AO Jesenice

Po delovnem dopustu v Zagrebu na Snežni kraljici sem od daleč občudoval Triglav iz Slijemena. Sandra mi je dala namig, da so razmere vrhunske in res je bilo danes temu tako:)) S Papijam sva danes ob 5h krenila iz Krme in ob 8:30 bila na Kredarici.Sledilo je reduciranje odvečnih stvari iz  nahrbtnikov in vzpon na sam vrh. Razmere za vzpon so bile res enkratne, trd škripovec do samega vrha. Stopinje iz Kredarice na vrh so narejene, tu in tam tudi jeklenice in klini gledajo iz snežne površine, toda nama niso prišli v pomoč. Razgledi na vrhu so fenomalni, vse do Učke, Snežnika, Pohorja in Gorjancov:), sonček, bezvetrje, toplo:)) Super. Sestopila sva po smeri vzpona nazaj na Triglavski dom na Kredarici. Privoščila sva si kratek odmor in nato sestopila v Krmo. Še za nasvet za turne smučarje: pripelješ se do Polja. Za vzpon pa se stopi na smuči lahko že na Vrtači, vsekakor pa odsvetujem spust s smučmi. Večja količina snežne odeje se začne nad planino Zgornja Krma (Prgarica).

V nedeljo sva se z Gorazdom odpravila v sosednjo Avstrijo. Med vožnjo po dolini reke Moll sva opazovala ogromne snežne zastave po vršacih, pa tudi v dolini so bili sunki vetra kar močni, saj je bilo na cesti polno vej in listja. V bližini vasice Stall, ki je izhodišče za Hochgrubenkopf, katerega smo obiskali pred mesecem,  je nastalo nekašno zatišje, zato se odločiva, da se povzpneva na nekoliko manj znani sosednji hrib- Torleck. Tura je bila pred dnevi predstavljena na Snežaku kot zelo lepa in samotna. S tem se vsekakor strinjava, saj sva bila na turi popolnoma sama, sosednji Hochgrubenkopf pa je bil deležen kar nekaj obiska. No, veter se je tekom dopoldneva umiril, oblaki so se razkadili in naredil se je prekrasen dan, le o novem snegu ni bilo ne duha ne sluha…nekaj zavojev puhca sva ujela šele nižje v gozdu. Veter pač naredi svoje.

Včeraj smo se Goran Z., Luka L. in jaz z Rafom odpravili na kratko dopoldansko, sproščeno, prelepo turo preko zahodne grape na Viševnik. Vreme je bilo idealno s komaj kaj vetra, oplazil nas je šele malo pod vrhom. Pogledi na sosednje gore prav tako “zlata” vredne! Nedeljski dan je potekal tako kot mora. Na koncu pa kot vedno analiza! 😉

V četrtek sva z Rokom šla preverit razmere v Teranovi smeri v Dolgem hrbtu. Ker Kamniško-Savinjske Alpe nam niso ravno najbližje gore, sva v smer vstopila šele okoli desete. Tako smo se idealno razporedili z drugimi, ki so bili že višje v smeri. Snega za plezarijo je dovolj, tudi led se najde, so pa nekateri klini precej visoko, ker jih zaradi malo snega ne dosežeš.

Za petek so napovedovali najlepši dan v tednu… je kaj boljšega kot preživeti ga na snegu – v hribih. Pa ta napoved ni veljala za Koroško, kamor smo se namenili, sonce se je namreč skrivalo za kopreno visoke oblačnosti. Pri iskanju ture sem upošteval, da bi bila predvsem bolj izi, se pravi kratka in manj naporna (Maja je krehala in stokala, da ni najbolj prava) in v oči mi je padel zanimiv hrib nad Falkersee (Rödresnock) s primernim izhodiščem (1600 m), da se bo dalo stopit direkt na smuči. Po uri in pol vožnje mimo Osojskega jezera smo parkirali in krenili – najprej preko ograje, nato potoka in končno v breg. Spodaj je bilo še prijetno, z malo pršiča (v senci), višje pa vse bolj zoprno, (trda) kloža in pomrznjen, star sneg. Presenetila je tudi precejšnja naklonina pobočja, kjer se ni smelo zdrsnit. Tako smo kljub srenačem precej po “jajcih” dosegli vrh, ki je prostoren in seveda zelo razgleden.

Spust je bil ena sama borba robnikov s poledenelim snegom. Pasti se ni smelo in to smo vsi upoštevali. No, vseeno je bilo zadovoljstvo po vrnitvi v dolino splošno in zadnji zavoj na analizo upravičen. Borbali smo: Novko, Erik, Maja, Andraž, Katarina, Raf