Sem čakal, če se bo kdo drug opogumil, pa kaj spisal, in kakšno sliko prilepil. Nič nisem dočakal (izgleda, da bo treba naslednjič kar nekoga nepošteno izžrebati).
Comprare il Levitra nella nostra farmacia online in un clic, a un buon costo è semplice e conveniente. Tutti i prezzi del comprare levitra Professional Quali sono i vantaggi del farmaco? Compatibilità con gli alcolici ed i cibi, contenenti tanti grassi. Rapidità d’azione. Il Levitra ti farà notare l’effetto con sicurezza, già dopo 20-25 minuti.
10 turno smučarskih užitkov željnih, se nas je v petek popoldan nabralo pri spodnji postali tovorne žičnice pri Savici. Nekateri so v kiblo zmetali skoraj vse, z Rafom se odločiva, da smučk ne dava. Saj se jih približno na polovici poti do Komne splača nataknit. Tudi pešakom se ni udiralo, zato smo skupaj prisopihali do doma. Po večerji smo naredili plan za naslednji dan, a plani so zato, da se jih spremeni, mar ne?
Po zajtrku krenemo proti Mahavščku, ki je bil sobotni cilj. Vremenkoti so tokrat napoved kar zadeli, saj je bilo res spremenljivo, tako kot so rekli. Pred Bogatinskim sedlom za Gracijo krenemo levo in upamo na izboljšanje. Vrhovi so bili v megli, veter je na čase nosil snežinke naravnost v usta. Med Mahavščkom in Bogatinom zarinemo desno proti sedlu. Strmina je bila na čase zoprna, saj je na poledenelo podlago veter nanosil nekaj puhca, ki ni držal nič. Srenači so pomagali zborbat na sedlo, a tam smo se v vetru hitro pripravili na spust proti Pl. Govnjač (vrh počaka, a ne?). Na planini smo bili pa deležni sončka in brezveterja, se nam ni mudilo nikamor. Ker je tako super zgledalo, se odločimo, da gremo še proti konti med Vršami in Vrhom Planje, kjer bomo videli kam naprej. Tam nas je pričakala črnina, ki ni obetala nič kaj dobrega, zato obrnemo nazaj na planino. Nataknemo spet pse in poiščemo pot proti Komni. Ko smo prisopihali do tja, se je naredil pravi metež, zato smo bili ponosni nase, kako pametno je bilo, da smo obrnili (toplina doma in šank marsikdaj zmagata). Nihče ni niti opazil, da je bilo čez dobro uro spet jasno.
Nedeljski cilj je bila Lanževica. Tokrat cilja nismo sproti prilagajali, saj so bile razmere kar dobre. Pot smo si rahlo podaljšali proti Kalu, a če jo ne bi, ne bi videli merilne postaje z najnižjo izmerjeno temperaturo -49. Ne vem kolikokrat smo šli gori in doli, a na koncu smo le ujeli graben med Lanževico in Vrhom nad Gracijo. V zgornjem delu nas je opast usmerila na siten poledenel in strm prehod. Nisem ga imel v spominu od takrat, ko sem bil zadnjič gor. Sem šele ob povratku opazil zakaj. Opast namreč gleda več kot 10m čez greben, kjer se je že pojavila velika napoka. No, cilj je bil osvojen, pri spustu pa smo v grabnu bili nagrajeni z res vrhunskimi razmerami. Pršič je bil samo pršič, brez pridevnikov južni, poledeneli, skorjasti,… Odločimo se, da ne bomo tiščali proti najnižji točki, ampak že prej nataknemo pse in se dvignemo na en hribček, ki nam je omogočal udoben spust proti prehodu proti Domu na Komni.
Tam smo spet zaposlili tovorno žičnico (nekateri več, drugi manj) in krenili v dolino. Nama z Rafom se je na smučkah pridružil še Robert, ostali pa na nožni pogon. Hidracijo smo izvedli kar med čakanjem na robo, nihče se ni pritoževal, da je bilo slabo. Prisotni: Maja, Nanika, Jasna, Tina, Raf, Rajc, Robert, Ata, Jao in moja malenkost. Hvala Rafu za vodenje, izgubili se nismo skoraj nikoli 😉
