AO Jesenice

Zgodaj zjutraj sva se z Alainom odpravila proti R. Polju (čez Zg. Laze, saj je cesta iz Sp. Gorij čez Zg. Gorje proti Pokljuki popolnoma zaprta – do 30.4.2022 do 17h). Led sva imela pod nogami vse do Studorskega prevala, zato sva dereze že v štartu dala gor. Od Studorskega pa vse do grape sva bila, v spremstvu trinajstih gamsov, obsijana s soncem. Tam sva popila, pojedla in se opremila. Vstop v slabo zalito grapo je pozdravil skok, tako da sva malo praskala tudi po skali, do vrha pa še manjša dva skokca obdana z mešanico pršiča in tanko ledeno skorjico. Močni sunki vetra in morala novopečenega SP sta pripomogla k temu, da je bil občutek čistega Alpinizma popoln. ☺️

P.S. Cesta čez Breg je dovoljena za lokalni promet. 🙂

Plezala sva: Alain V. in Michel G.

1 2 ►

V petek sva se s Saro optimistično odpeljala v Logarsko dolino. Zjutraj je začel pihati en čudno topel severozahodnik (prav tisti, ki je po podatkih ARSO v Radovni v 5 min dvignil temperaturo za 7.5 stopinj). Tako je bilo v dolini pomladno toplo in slapovi so izgledali dokaj kilavo. Plezala sva slap Palenk, s tem da sva izpustila zgornji tekoči konec. Šla sva pogledat še Sušico, pa ni bilo ravno vzpodbudno. Lokalci so naju usmerili še v Matkov kot, pa nama je zmanjkalo motivacije in časa, saj sva bila v dolini prvič in nisva vedela dobro, kje naj led sploh iščeva. Na poti domov me pokliče Florjan in pove, da je prejšnji dan plezal v Tamarju…(zakaj že sva se vozila tako daleč…?). Danes sem se po včerajšnji skupni turi (kdo piše prispevek?) najprej naspal, nato sva pripravila kosilo za otroke in okrog 11 ure sva se s Saro odločila da greva v Tamar (popoldanska izmena). Spotoma sva pobrala še Tina, ki mi je že parkrat omenil, da bi rad splezal kak slap. Plezali smo slap Mimo votline. Popoldanski tajming je bil pravi, saj se je zadnjih pet plezalcev ravno spuščalo po vrvi…Je še bolj tanek in zato nekoliko bolj strm kot po navadi, a lepo plezljiv.

V nedeljo se nas je pod Prisankom zbralo 15 članov/ic od tega nas je bilo 6 tečajnikov.

Raf in Tin sta se zapodila prva proti slapovom in s tem poskrebela, da nismo ostali brez konkretnega ledu, saj je bilo ljudi nenormalno. Rok in Katarina sta nam pripravila top rope pod levim slapom, kjer smo okusili čar lednega plezanja. Ob prihodu Matije  smo zavzeli še en manjši slap, tako smo se malo porazporedili in uživanja je bilo še več. Medtem ko so eni zagrizli v led, smo se drugi preizkusili pri izdelavi sidrišč v ledu (abalakov,osnovno sidrišče) ter abzajlu. Naše navdušenje je bilo več kot očitno, tudi temperature so nas pozitivno presenetile, saj so se gibale okoli ledišča. Zaključili smo v Koči na Gozdu, kjer smo predebatirali nedeljsko dopoldne.

Imeli smo se super: Raf, Božo,Mare, Katarina, Rok, Matija, Tin, Branka, Tomaž, Nina, Mark, Noel, Blaž, Nina in jaz.

Hvala: Rafu, Božu, Maretu, Katarini, Roku in Matiji za vaš trud, da ste nam predali še nekaj novih znanj in izkušenj.  

Včeraj smo se z Gorazdom, Markom in Mihom odpeljali v bohinjski konec. Čeprav je cesta do odcepa za Voje kopna in normalno prevozna, se zapornica odpre le posvečenim. Avto smo zato pustili na parkirišču v Stari Fužini in se s smučmi na nahrbtnikih odpravili proti planini Blato. Na smuči smo stopili malo za razcepom ceste na Voje in se po vzorno urejeni sankaški progi kar hitro povzpeli do parkirišča pred planino Blato. Pot proti Planini v Lazu je na najbolj izpostavljenem in osončenem delu še vedno za silo smučljiva, višje v gozdu je snega dovolj. Vršno pobočje je po robovih precej spihano, a se z vrha lahko smuča brez težav in prekinitev. Smuča se po trdem predelanem snegu, ki na sončnih pobočjih lepo popusti, v gozdu je še nekaj pršiča. Poslastica na koncu je dolga cesta, na kateri je urejena sankaška proga. Z malo trme se na smučkah premaga tudi dva od sonca precej načeta predela in se pripelje po senožetih ob kopni cesti le streljaj od avtomobila.

V nedeljo se nas je 16 članov/ic zapodilo proti Suhemu rušju na vajo v gibanju naveze v zimskih razmerah. 8 tečajnikov/ic se je preizkusilo v izdelavi sidrišča na cepin, varovanju na telo, zaustavljanju soplezalca/ke in spustu na 2 cepina. Michel in Mark sta pokazala izpitno vajo in izkopala še snežno kapljo za spust. Metod in Andraž sta poročala o stanju v grapah, pa se je po končani vaji 7 tečajnikov/ic v spremstvu Petra in Marka spopadlo še z Y grapo na Vrtačo (gor) in levo grapo (dol). Z Rafom sva se povzpela na sedlo med Palcem in Zelenjakom, nekateri pa so jo počasi mahnili proti Domu na Zelenici.

Preživeli prijeten dan: Božo, Pero, Raf, Metod, Andraž, Mark, Michel, Branka, Nina, Tina, Luka, Tomaž, Blaž, Davor, Tin in moja malenkost. Hvala vsem , ki ste se potrudili pri izvedbi.