S Saro sva šla na prvi zimski dan pogledat, kakšne so zimske razmere. No zvečer, ko je tema in megla in fejst piha jugozahodnik, bi se mogoče z malo domišljije dalo reč, da je zima. Slik pa ni, ker je megla v temi nehvaležen fotografski objekt. L.P.
Viševnik
Danes pa na ta vršac nad Pokljuko. Tisti napovedan severnik od zadnjič je danes prepihal vrh za dva dni nazaj in naprej, tako da smo iskali vsak svoje zavetje vsaj za tistih par minut počitka. Smučat se tudi da.. po gojzarjih še na tistih parih mestih, kjer je ostalo nekaj snega, s smučmi pa bodo bolj zahtevni počakali na naslednjo belo pošiljko. Menda da bo v kratkem tu.
Kotovo sedlo
Danes sem se odpravil na Kotovo sedlo. Smučarija je v zgornjem delu super, izjema je kar nekaj kamenja. V spodnjem delu je bila že skorja, skozi gmajno do doma v Tamarju pa rodeo.
Uživali Rajc, Miran, Miha
Stol
Glede na obleganost že samo s strani članov AO, je bilo danes razmeroma mirno na vrhu… in okoli tudi. Spodaj prava pomlad, proti vrhu sneg v vseh svojih oblikah, napovedanega severnika pa ni bilo. Lepo je, ko se vremenarji kdaj zmotijo tudi v pozitivno smer 😉
Veliki Pršivec, 2056 m
V nedeljo, 15. decembra smo se zbudili v zoprno, megleno jutro. Pa ni panike, ker je bila napoved za gorski svet bolj obetavna. Janez, Zdenka in midva z Majo smo se ob humani osmi uri zjutraj dobili v Krmi in kmalu zagrizli v za mnoge duhamoren del poti proti Zg. Krmi. Nekaj pred Pragerco ali pastirsko bajto smo zavili desno proti lovski koči. Pot na Pršivec gre sicer višje, mi pa smo raje izbrali “varianto za pridne” in po dveurnem prebijanju preko kucljev, kont in vseh sort robov le prilezli na vrh. 1000 m pod nami je bila temačna Krma, na vrhu pa sonce in primeren – razkošen razgled.
Veseli, da smo osvojili odmaknjen in manj poznan vrh, smo rutinirano opravili tudi s sestopom. Snega je višje gori še zadosti, za hojo je pa neugoden, saj se mestoma zoprno predre, ko najmanj pričakuješ.
