Danes sem se odpravil na Kotovo sedlo. Smučarija je v zgornjem delu super, izjema je kar nekaj kamenja. V spodnjem delu je bila že skorja, skozi gmajno do doma v Tamarju pa rodeo.
Uživali Rajc, Miran, Miha
Stol
Glede na obleganost že samo s strani članov AO, je bilo danes razmeroma mirno na vrhu… in okoli tudi. Spodaj prava pomlad, proti vrhu sneg v vseh svojih oblikah, napovedanega severnika pa ni bilo. Lepo je, ko se vremenarji kdaj zmotijo tudi v pozitivno smer 😉
Veliki Pršivec, 2056 m
V nedeljo, 15. decembra smo se zbudili v zoprno, megleno jutro. Pa ni panike, ker je bila napoved za gorski svet bolj obetavna. Janez, Zdenka in midva z Majo smo se ob humani osmi uri zjutraj dobili v Krmi in kmalu zagrizli v za mnoge duhamoren del poti proti Zg. Krmi. Nekaj pred Pragerco ali pastirsko bajto smo zavili desno proti lovski koči. Pot na Pršivec gre sicer višje, mi pa smo raje izbrali “varianto za pridne” in po dveurnem prebijanju preko kucljev, kont in vseh sort robov le prilezli na vrh. 1000 m pod nami je bila temačna Krma, na vrhu pa sonce in primeren – razkošen razgled.
Veseli, da smo osvojili odmaknjen in manj poznan vrh, smo rutinirano opravili tudi s sestopom. Snega je višje gori še zadosti, za hojo je pa neugoden, saj se mestoma zoprno predre, ko najmanj pričakuješ.
Osp – Medo
Peter je povabil na Primorsko. Kot nadobudni tečajnik, kako bi se lahko uprl?
Presenetljivo malo gužve je bilo na avtocesti in plezališču – popolnoma neupravičeno. Saj je bil čudovit sončen dan. Na čase bi lahko rekel skoraj poletje.
Peter je z lahkoto opravil s smerjo. Meni pa po tehnični plati ni bilo panike mi je pa “malo” zmanjkalo kondicije za zadnji cug. Tako sem rabil kar dosti počivati v pasu.
Po Murphiju sva bila v smeri oba brez naprav za beleženje spominov. Prilagam samo slike z avtoceste.
Osp – We will be back
Veliki vrh (Košuta)
V dolini megla, da se komaj kaj vidi, zgoraj pa nebesa. Danes na hišnem kuclju, na naši prelepi Košuti. Je bila kar oblegana. Razmere uredu, shojeno.
