Venček Vršiških in Slovenska

7.7. sva z Juretom Hafnerjem splezala smer Stoletje. Smer se od lanskega leta ni nič spremenila. 2. raztežaj čez plato VI-, je še vedno kompaktna bela plošča. V 4. raztežaju pa do roba stene, pa je potrebno malo pazljivosti, ker je vse naloženo. Smer je vredna obiska.V sredo 17.7. smo se Rajc, Sašo in jaz odpravili na Vršič. Splezali smo Pocarsko smer v Grebencu. Za Sašota je bila to prva smer v hribih, zato je bila izbira ture temu primerna. V smer smo vstopili ob 9:30. V 4. raztežaju se mi je odlomil cca. 20 kilski blok, ki pa sem ga uspel zadržati v rokah in ga prestavil na poličko. V smeri ni bistvene razlike od lani, 3. raztežaj in 5.(zadnji) sta čudovita. Ostalo pa bolj krš. Na vrhu Grebenca smo stali vsi zadovoljni ob 11:30 in odpešačili v dolino.V petek 19.7. smo se člani AO Jesenice (Rajc, Janez, Aleš, Sašo in Aleksandra) odpravili pod Steno. Splezali smo Slovensko smer s Frelihovim izstopom. Sneg se nahaja še pod prvim pragom nad strugo, naslednje snežišče je na vstopu v smer, slovenska grapa je še v celoti zalita in grapa pod Frelihovo prečko tudi. Zato sta cepin in dereze obvezen del opreme za turo. Na vrhu smeri vsi zelo zadovoljni. Za Aleksandro je bila to prva smer v hribih. Sledil je sestop v dolino po poti čez Prag in nato analiza ob hladnem pivcu v Aljaževem domu. Danes pa sva se z Rajcem odpravila zopet v Grebenc. Splezala sva sosednjo smer dr. Dolharja. Smer vstopi cca. 30 m levo od Pocarske. Prvi raztežaj sm štantov na rušju pri oknu, drugi gre malenkost v levo in čez izredno podrto kaskado na travnato gredino. Tretji cug gre iz gredine nagliho po zajedi navzgor, 2-X svedrovc in en Tržičan. Četrti cug je naj atraktivnejši v celi smeri po strmem plezanju pod streho in nato izpostavljena prečka IV+ polna odličnih prijemov (končno kompaktna skala) in 8 m navzgor do štanta. Ta raztežaj je pripadel Rajcu, ki ga je v slogu velemojstrov plezanja v krušljivem svetu zbombov. Sledil je izstop zopet po podrtem svetu na vrh smeri, ki se na razu združi z Pocarsko. V 5. raztežaju sem pod podrtim pragom zabil specijalni klin, ki je ostal v pomoč naslednjim ponavljalcem.

20140718_082828

20140718_080336

Okno na koncu 1. raztežaja Dolharjeve smeri
Okno na koncu 1. raztežaja Dolharjeve smeri

20140718_091447 20140718_103338 20140718_135533 20140718_091437 20140724_093456 20140724_100146

Pod streho
Pod streho

20140724_113834 20140724_113837

20140724_122920

 

 

Tabor Dolomiti 2014

Od četrtka do nedelje je potekal tabor v Dolomitih. Bazo smo imeli v kampu Olypia v kraju Fiames, od tu pa smo se vozili – prvi dan na prelaz Giau, ki je bil izhodišče za plezanje v Crodi Negri, Punti Dallago in Monte Averauu. Naslednji dan je bil plezalni “rajon” v stenah nad prelazom Falzarego – Col dei Bos, Torre Grande in Torre Piccola di Falzarego ter Tofani di Roses, za zaključek pa smo se na poti proti domu plezali še v Monte Popena Basso.

Vreme nam je služilo, družba je bila OK … tisti, ki so bili prvič v teh koncih, so rekli, da pridejo spet.

Uživali: Pero, Božo, Lidija, Alen, Metod, Mare, Raf in Maja ter ostali pridruženi člani.

 

Nč ne oblubm

Danes sva šla z Domnom Petrovčičem (AAO) v Debelo peč plezat smer Nč ne oblubm(VII 450m, Mrak-Žumer 2013) . Spodnja rampa, mimo vstopa v Ang Phujevo smer je bila kar preveč lepo plezljiva, zato sva nenavezana priplezala previsoko in vstopila kakih 50m preveč desno. Najprej sploh nisva veela da sva v zmoti. Vseeno pa naju je najina varijanta pripeljala na štant pod najtežjim cugom (glej skico spodaj). Ta del je zalo lep, poč je bolj podobna granitnim, z odličnim varovanjem. Višje gori sva še malo falila in izplezala malo po smeri malo pa verjetno po srednjem razu. PLezala sva dobre 4 ure.

Vršiški vikend

V soboto je na Vršiču ob najinem prihodu že mrgolelo ljudi. Čeprav zjutraj nisva bila ravno pozna, sva komaj našla prostor za parkiranje, iz stene pa se je že slišalo vpitje navez. NŠG je bil sredi dneva oblegan kot Triglav sredi avgusta. Plezala sva Steber ob Kamenkovem kaminu in Smer dr. Dolharja, ki sem ter tja premore celo nekaj svedrovcev. Sicer je v smeri dovolj klinov, razen na detajlu pod streho sem mogoče izustila kako neprimerno besedo, ker tam visi le neka stara varianta metulja s preperelo gurtno. Smer nama je bila všeč, ker je precej luftig, pa tudi kvaliteta skale se z višino izboljšuje. V nedeljo je bilo prostora za parkirat na pretek, tudi nobenih plezalcev ni bilo na vidiku. Splezala sva Pokljuško in Pocarsko. Polovica raztežaja nad gredino v Pocarski je še pod snegom, vendar je možno do svedrovca lepo splezati po levi.

Rigljica

Včeraj sva se z Gorazdom po normalki povzpela na Rigljico. Na pogled prava dolomitska lepotica, na otip pa vse prej kot to. Glede na vpisno knjigo in podrte možice od zime, to sezono še ni imela kakih obiskov. Gorazd je imel namen, da bi šla še na Rušico, ki res da ni več daleč, a ravno ko sva bila na vrhu je za Škrlatico v območju Triglava nastal precejšen, že rahlo temnikast kumulusni zid. In ker naju je čakal siten sestop, sva Rušico na mojo idejo pustila za drugič. Pivo sva pila seveda v soncu, in za Rušico bo treba še enkrat gor -sorry.