Na sončen, vetroven, zjutraj mrzel dan sem se odločil iti skozi Ozebnik. Ker nam je malce šepala logistika, sem krenil sam. V kuloarju srečam Perota in Mareta, ki sta bila bolj zgodnja in sta že telovadila navzdol, Hefota pa ujamem na vrhu. Ker je bilo precej vetrovno sva tudi midva hitro šla navzdol. Smučarija je vse sorte, od ledenega, napihanega, južnega, skorjastega,… A pripelješ se do avta, to je najbolj važno.
Begunjščica
Z malo zamude objavlam vzpone ,ki sem jih opravil v torek. Kar nekaj zanimivih komentarjev sem slišal glede plezarije v Begunjščici. Izkazalo se je, da je temu tako. V severnem ostenju Begunjščice je veliko zanimivih vzpon, ki niso dolgi in jih je enkratno povezovati tako, da gre za odličen trening. Zato se odločim, da začnem v Desni Grapi na vrhu grebena sestopim po Sestopni in se po Rožičevi vzpnem na vrh in sestopim po Centralni. Razmere so zanimive :). Do vstopa se udira od kolen do jaja. V ne tako, zahtevnih skokih cepini primejo super v malce delikatnih pa tudi nekaj praskanja ne uide vendar bolj, ko se bližaš vrhu boljše so razmere. Begunjščica se je izkazala za odličen poligon. 



Tečaj zimske tehnike
Krnica
V soboto sva s Petrom S. izkoristila še jutranjo zmrzal v Krnici. Zapodila sva se v Drugega in po njem vztrajala 5 raztežajev. V šestem raztežaju je zmanjkalo materiala za pikanje, pa sva obrnila. Navzdol gredoč sva zavila levo preko rušja v Prvega in se po njem spustila do dna. Vmes nama je ponagajal še štrik, ki ni hotel priti za nama, a ga je Pero šel nazaj pregovoriti naj le pride. Lepa beseda lepo mesto najde, zato je ubogal; sva še potrebovala njegovo družbo :-). V obeh se najde zadosti ledu za dopoldansko rekreacijo, a glede na vreme dolgo ne bo tako.
Preber – 2740 m
Napoved za vikend ni bila dobra, zato sva z Majo izkoristila super čedno vreme v petek in opravila s Preberjem nad Tamswegom (onkraj Katschberga). Izhodišče je pri Prebersee na okoli 1500 metrih, vzpon pa sprva poteka po lepo zglajeni cesti – sankališču. Kmalu se gozd razredči in pokaže se enakomerna flanka, ki ji ni konca – do vrha kakih 800 višincev. V zgornjem delu je bilo še pošteno trdo in delno kopno, zato smučarija le s predvrha, nato pa vse do podna uživancija.
