AO Jesenice

Z Rokom sva v soboto štartala izpred Koče v Krnici. Za vzpon iz te strani sva se odločila, ker je pot manj monotona kot čez Kačji graben, poleg tega sva prebrala, da je pot zgažena. Stopinje se bile k sreči vidne do vrha. Zaradi hoje direktno po stopinjah in smučinah se nama ni vdiralo, sicer Rok pravi, da je imel več problemov. Na vrhu sta bila pred nama že dva, druga dva sta obračala sredi Kačjega grabna. Sestopila sva po K. grabnu, tam je pot popolnoma shojena, zadnjih 200 m pred dolino je že kopna. Smuka se konča kmalu pod gozdno mejo.

V nedeljo smo Majda, Sandra in jaz krenili na Vršič. Prvotni načrt povzpeti se po Pripravniški grapi smo spremenili, ko smo videli koliko jih je že pred nami. Pa smo krenili desno proti NŠG in nato proti Mali Mojstrovki. Prečenje proti Pozabljeni grapi v spodnjem delu nam zaradi napihanega nesprijetega snega ni dišalo, pa smo šli naravnost navkreber v grapo, ki je zgledala dostopnejša. Ime še vedno ugotavljam; sodeč po vrisu na skici objavljeni v Alpinističnih razgledih 54/1996 – Andrej Zorčič, je med Pozabljeno smerjo in Smerjo ob rebru. V grapi je bilo vsega po malem, v zgornjem skalnem skoku pred izstopom se je bilo treba malček varovati a dekleti sta bili zagnani, da sem ju komaj dohajal ;-). Odnohtalo je že navzdol gredoč, a smo v Erjavčevi koči za vsak slučaj vzeli v roke vsako svojo šalco vročega čaja.

Fajn smo se imeli

Včeraj zgodaj iz Jezerske doline na omenjeno škrbino. Smuči se že nosi nekaj serpentin proti Viški planini, više pa je snega zaenkrat še dovolj. Vreme je bilo kljub bolj kilavi napovedi solidno.