AO Jesenice

Včeraj smo se pomladanskim temperaturam navkljub odpeljali v Malto iskat led. Rajc in Mare sta odšla v Strannerbach, Lidija in Božo v Superfeucht, midva z Mihom pa v Gamseckfall. Strannerbach plezljiv, v zgornjem delu je čez graben razmetanega precej podrtega drevja, prvi raztežaj Gamsecka že lepo ližejo jutranji sončni žarki in ob teh temperaturah mu ne kaže najbolje, poleg tega v vpadnici visijo ene sveče…na srečo smo bili zgodnji, višje je slap odličen. Sosedni Wintasun ima v prvem cugu zares zelo tanek led, poleg  tega je dobršen del dopoldneva že na soncu zato ga nisva plezala, raje sva odšla v Superfeucht,  ki je enkraten, zato sva ga z Mihom lezla sprva po desni strani, nato še po levi varianti, tudi Božo in Lidija sta ga zaradi super ledu napadla še enkrat.  Baje se je na področju gibala še ena jeseniška naveza (Koblar-Kokalj) in sicer v Dreifaltigkeitsfallu. Temperature v senčnih legah okrog ledišča (v zg. delu Gamsecka je vrv primrznila na podlago), slapovi v katere posije sonce pa niso ravno priporočljivi…

Foto Božo in Miha.

Ker zadnje čase skozi delam in gledam led samo iz doline, sem bil temu primerno živčen ob nizkih temperaturah. Zato sem v nedeljo nahecal Miha Rakarja, da sva šla v Tamar. Začuda nisva bila edina s čelkami.
Led je bil bolj slabe kvalitete (zgornja plast pomešana s snegom) ampak saj ni važno, važno je, da sem po točno dveh letih končno plezal led na štrik.

Danes sem krenil pogledat kakšna je smuka pod Kriško steno. Cesta na Vršič je splužena do parkirišča nad 2. ovinkom. Zjutraj je bil sicer mraz, a je bil veter kar znosen vse dokler nisem prišel iz gozda. Nato se je vse bolj krepil, in ko sem prišel na ramo pod M. Razorjem sem na pribl. 1750nm obrnil. Veter je nosil sneg s tako silo, da se brez smučarskih očal ni kaj dosti videlo. Pa še dohitel sem Nemca pred mano, ki sta vlekla špuro – gazit celca ni bilo v današnjem programu.

Snega je sicer dovolj, a ga je ponekod v gornjem delu odpihnilo zato se naleti tudi na kakšno “mino”. Nižje 30-40cm pršiča, smuka pa super.