Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
Čas je že bil, da tudi jaz otvorim sezono, čeprav se sodeč po temperaturi in količini zapadlega snega, prejšnja še končala ni. Tako sva šla z Gregom Koflarjem (AO Mojstrana) praskat v severno steno NŠG, bolj natančno v Zajedo. Odločitev, da bova plezala z orodji se je obrestovala, saj sta zadnja dva raztežaja kar dobro poprhana. Da sva malo popestrila vzpon, sva izstopila po direktni varijanti.
Ne, mi se ne damo. Spet se nas je zbralo 14 avanturistov, ki nas hladno jutro na Pokljuki ni odvrnilo od namere, da se podamo v svet vrvne tehnike – tokrat od odzgoraj na dol s spustom po soteski Ribnice.
Soteska Ribnice je v zgornjem delu (od mostu pred planino Uskovnico) večino leta suha. Tokrat smo v grabnu našli le malo snega in kup podrtega drevja, kar je podvig le popestrilo. Po kakih 100 metrih je še možno pobegniti ven iz globeli, kasneje, po par skokih, pa je umik lahko precej zahteven. Stene so na obeh straneh gladke, previsne, sluzaste ter porasle z mahom in visoke več deset metrov. Po precej skokih (abzajlih), dričanju po riti in plezanju preko podrtega drevja, smo po treh urah le prišli do mesta, kjer je na desno možni izplezati gor na rob – na Uskovnico. Prijazni mož, ki kot zgleda še vedno pase živino, nam je prepovedal prehod preko lesene ograje, češ, da jo bomo polomili in nas nagnal malo naokoli.
Pri “sestopu” na Rudno polje smo se ustavili še pri koči na Uskovnici, ki je ODPRTA, si privoščili pivo in štrudl, potem pa domov. Ideje za naslednjo turo že zbiramo.
Danes sva se z Igorjem povzpela na Škrnatarico in nadaljevala po grebenu do Dovškega križa. Snega je le za vzorec in težave (da ne veš kam stopiš in da skriva požled na osojnih straneh), temperature pa sredi dneva prijetno pomladanske. Razen 6 obiskovalcev na Kukovi špici in gamsov, ni bilo nikjer žive duše.
Danes sva z Igorjem Kremserjem (AAO) plezala Deržajevo smer v Mali Mojstrovki. Plan je bil sicer malo levo a sva zaradi poprha na policah raje šla kar naprej po grabnu. V grabnu je nekaj mokrega snega, skale so požlejene. Pri odcepu iz grabna, ko se začne strmo plezanje so pa skale suhe, le nekaj snega je po policah. Za zadnja dva raztežaja po razu sva se preobula v plezalke ker je bilo precej toplo.
V nedeljo se nas je na Rudnem polju nabralo štirinajst. Lagano smo se z avtomobili odpeljali do smučišča – kaj bi alpinist pešačil tam, kjer ni treba – in se parkirali v sneg. Smo rekli, da bomo po vrnitvi razmišljali, kako zvoziti nazaj na cesto. V prvem planu je bila Mladinska grapa, ampak ker je bilo nekako za pričakovati, da vsi skoki še ne bodo zaliti, smo se odpravili dalje do Osrednje grape. V spodnjem delu smo poplezavali po skalah, višje gori je bilo že nekoliko več ledu in snega, tako da so tečajniki – in mi ostali – dobili priložnost, da se dokažejo v hoji z derezami in cepinom. Na vrhu smo se razveselili Slavca, ki je pritisnil še za gasilsko, pri sestopu pa si lahko predstavljate, koliko zadihanih duš smo srečali. Fetiš na Viševnik v zimskem času bo verjetno ostal za vedno.
