Danes z Alešem v rahlem sneženju, a dobri vidljivosti na ta zaobljen hrib nad Milštetrskim jezerom. Zgoraj fina zima s precej pršiča, spodaj pa rodeo po gnilcu s skorjo, a se da do avta pri kmetiji Spieler (cca 1200m).
Tečaj plazovi
V nedeljo se nas je zbralo kar osemnajst: Maja, Raf, Erik, Nina, Miha R., Tinka, Manca, Manca, Dare, Rajc, Timotej, Metod, Sašo, Gregor, Petra, Andraž, Magda, Katarina. V Krnici, 10 minut hoda od koče, smo naredili drugi del zimskega tečaja letošnje alpinistične šole, in sicer vaje iz tematike plazovi. Izpeljali smo prerez snežne odeje, norveško metodo, iskanje z analogno in digitalno žolno, enega in dveh zasutih, izkopavanje zasutega in sondiranje po plazovini. Prav vsak je dobil priložnost, da je ponovil tisto, kar je najbolj potreboval in še več, vsa zahvala pa gre pri tem seveda obema inštruktorjema, brez katerih tečaja ne bi bilo.
Belščica (Mali vrh 2017m)
Aladin je kazal , da bo vreme v nedeljo držalo do 10 ure, zato sem se zgodaj odpravil na Belščico. Mal čez 8 sem smučal z vrha do Betonske bajte po odličnem pršiču, čez 5 minut pa je bila že megla. Tudi spust do planine Stamare in do odcepa za Trilobit je bil po južnem snegu popolnoma o.k., nižje v gozdu pa je snega malo premalo za brezskrbno smuko; kljub temu skoraj do avta za ceno enega manjšega servisa smuči. Ob 10 so bile na vetrobranskem steklu prve kaplje…Fotoaparat zaradi praznih baterij ni sodeloval
Se je dalo smučat
V soboto, pred poslabšanjem vremena smo Maja, Manca, Miha in jaz šli preverit razmere na Koroško stran, točneje na Gaipahohe (2192 m) nad Innerkremsom. Predvsem, ker je bila stopnja nevarnosti plazov za okolico Turacherja znatna (3), smo izbrali ta ne preveč strm hrib, pa tudi glede višine snega nižje doli, je bilo kar prav, saj je polovico poti možno opraviti po smučišču.
No razmere so bile za silo dobre, ujeli smo celo nekaj pršiča. Okoliški hribi so bili precej spihani, bolj proti severu in zahodu – okoli Ankogla pa je bilo videti bolje. Žal bo treba na naslednje lepe (in varne ) dni še nekoliko počakat, prva letošnja tura za naju z Majo pa je lepo uspela.
Prečenje Široka peč – Dovški križ
Glede na trenutne razmere v hribih sva se z Anžetom Klaričem (AO Matica), odločila za prečenje celotnega grebena Široke peči tja do Dovškega križa. Kmalu za bivakom 3, sva si nadela dereze, saj je zaradi bližnjega potoka precej ledeno. Višje, do amfiteatra, so ponekod razmere odlične, sva pa tudi gazila. Po vstopu na greben sva v dobrih štirih urah poplezavanja stala na vrhu Dovškega križa, ter sestopila v Vrata.
