Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
čeprav je zaprt, se da lepo peljat, z izjemo nekaj kamenčkov v spodnjem koncu. Za spihat super (560nmv do cc 1660nmv), “hvatat bravn boju” na Orlovih glavah pa sploh:)
….ampak ne v vertikalnem, pač pa v horizontalnem položaju. Nekaj lednih slikc z nedeljskega Vajsenzeja, kar tako, za popestritev te nepotrebne odjuge. Konec koncev te po 10 km prav tako navija v meča…
Izgleda, da bo ledne zabave kmalu konec in je bilo v nedeljo treba še izkoristit dan. S Čarotom sva šla v dolino belega potoka in za ogrevanje zlezla Katarzo, nato pa šla naprej po poti še v Stiriofobijo. Ta je od daleč še vedno zelo lepo narejen, vendar po slapu prši voda in je na debelo prekrit s svečkami tako, da se cepin le redko zapiči v led in se pleza bolj z zatikanjem cepinov čez večje gobe, nameščanje varovanja je temu primerno precej zoprno. Kljub razmeram lep slap.
Ta teden sem si privoščil malo dopusta in izkoristil dobre ledne razmere. Z Božom sva bila v četrtek v Tamarju. V Centralnem sva po prvem raztežaju obrnila, ker je sveča donela votlo in je bila počena po celi širini. Bi se dalo po levi strani, a to ni to. In sva šla v Svečo, jo splezala do vrha in se spustila en rastežaj po Slapu nad votlino. Pa vrv nikakor ni hotela sodelovati in priti za nama in sem se javil, da jo grem ponovno prepričat. Pridem na vrh, vidim, da je rušje ni spustilo naprej, vrv sprostim, ponovno premečem in se spustim nazaj na varovališče k Božu. Ni nama več šlo na smeh, ko se je po nekaj metrih vrv spet zataknila. Tokrat je bil na vrsti Božo, ki je šel nazaj prepričevat vrv, da jo še potrebujeva. Ni bilo treba čisto do vrha, vrv je sprostil, nato pa je šlo do dna brez težav. Poleg naju je bila v Tamarju samo še ena naveza. Še postanek v Tamarju in pri Danici, pa domov sušit opremo za petek.
V petek smo Lidija, Božo, Marko, Rajc in jaz krenili v Logarsko. Najprej smo šli v Slap pod Sušico. Je narejen odlično do vrha, skoraj povsod zadosti širok, da si je vsaka naveza lahko izbrala svojo linijo. Udoben je tudi sestop, saj je konec slapu v bližini poti iz Klemenče jame. Ker se tako daleč ne pelje samo za en slap, smo se premaknili pod Palenk in splezali še tega. Je tudi super narejen, pa si lahko plezanje precej olajšaš z lažjo linijo, ali pa otežiš čez kakšno svečo. V Lučah smo poskrbeli za želodčke, nato pa domov sušit opremo.
Sobota je bila namenjena počitku, zato smo danes komaj čakali, da spet malo popikamo v Soteski. Dare, Metod, Rajc in jaz smo se zjutraj pripeljali v Sotesko, kjer ni bilo nobenega avtomobila na parkirišču. Vedeli smo, da je Slap v Soteski tudi lepo narejen, da bomo ob 11h že pri avtu, pa si nismo mislili. Ker se doma ne smejo navaditi, da se s plezarije pride tako hitro domov, smo zavili še v Završnico z namenom, da si gremo ogledat še hudiča, ki babo pere. A vožnja do tja nas je očitno polenila, pa smo končali v Zavrhu na analizi.
Upajmo, da bodo take razmere še nekaj časa vztrajale, da si napolnimo ledne akumulatorje. Srečno.
