Tečaj zimske tehnike

Kadar je vreme slabo, se lahko odločiš: ali boš doma za televizorjem ali pa se z družbo potikaš kje po snegu in na frišnem zraku – v bližini tople koče, kjer si nato lahko ogreješ premrzle ude. V torek, 26. se nas je navsezadnje na Erjavčevi zbralo kar precej, ob tečajnikih še lepo število starejših članov, ki jim ni bilo bit doma na kavču.

Tako nekako smo razmišljali in v sklopu AŠ izkoristili en tak dan za uvod v zimske znanosti. Z Božotom sva si jih razdelila vsak po pol in veselje v snegu se je začelo. Ko bo vreme lepše in sneg primeren, bomo pa tacali bolj zares.

 

Veliki draški vrh, Ablanca

V soboto smo šli Maja, Sandra, Raf, Dare in jaz na Pokljuko. Z Rudnega polja smo šli na planino Konjščico, na Studorskemu prevalu pa smo naredili počitek. Veliki Draški vrh je zgledal spihan, zato se je nanj podal samo Raf, ostali pa z derezami in cepinom na Ablanco. Oba vrhova sta spihana in močno poledenela. Raf je smučarijo nazaj do prevala komentiral kot mešano, naprej navzdol pa je bil kot po navadi skorjast pršič, pa ledeni pršič, pa pršičast pršič in še malo južnega vmes ( a ne Maja?). No, dan je bil lep, pa fajn smo se imeli.

Poldašnja špica (2087m)

V Zajzeri sicer snega ni v izobilju, a kolovoz do koče Grego je lepo zasnežen in omogoča prijeten spust do avta. Od prevala Rudni vrh pa je snega zaenkrat še dovolj in omogoča prijetno smuko. S smučmi smo se povzpeli do grebena, kjer smo se preobuli v dereze in v roke vzeli cepin, saj novozapadli sneg na trdi kloži ob prihajajoči odjugi, ni ponudil zadosti stabilnih razmer za spust s samega vrha. V petek smo izkoristili prijetne razmere in v samoti uživali Gorazd, Uroš in Peter.

Ovčji vrh 2024m

Danes sva se z Urošem odpravila na omenjeni vrh v pričakovanju dobrih razmer glede na včerajšnje sneženje. Če so bile razmere do Mačenske planine še kar ugodne, naju je na vršnem pobočju čakal veter z neugodnimi, že kar orkanskimi sunki in popolnoma poledenela podlaga. Le ta je nekaj metrov pod vrhom postala tako trda, da niso pomagali niti srenači. Cepin in dereze so v teh razmerah po odjugi nujen del opreme. Kot po jajcih sva odpeljala zgornji del, nižje v gozdu pa naju je že prehitela odjuga z dežjam. No ja, turni smuki med tednom ne gre gledati v zobe.

Belščica in Dobrač

Sobotno dopoldne je narekovalo še nekaj družinskih opravkov, popoldne pa sem dobil prosto, kar je bilo glede na napoved vsemogočnega Aladina, ki je obetal popoldanske razjasnitve, tudi zelo dobrodošlo. Štartral sem na Belščico, sledila sta mi še Miha in Gorazd, vsak z enournim zamikom. Smučarija zgoraj mehka kloža, spodaj pršič, nižje je snega za brezskrbno smuko še premalo. Vreme pa- razjasnilo se je ob sončnem zahodu. Pa pihalo je, ampak tudi približno ne tako kot danes na Dobraču, kamor smo se odpravili Raf, Maja, Mare, Aleksandra, Ata in Janž. Za Janža je bila to prva turna smuka, ki jo je opravil brezhibno, do vrha.