Kategorija: Obvestila

Odpeljali smo se na avstrijsko Koroško z nameno poiskati sončne žarke. Imeli smo pripravljenih nekaj ciljev. Med vožnjo proti Lendorfu se nam je že naš prvi plan Teuchlspitze prikazal pokrit s popolnoma solidno snežno odejo. Snega pravzaprav ni veliko, a je podlaga pomrznjena, tako da smuči natakneš že na parkirišču. Po gozdu in na gozdni cesti še suh sneg, vmes nekaj skorje, zgoraj pa dobro smučljiv, a od vetra nekoliko zbit sneg. Z izbiro bili zadovoljni Andrej, Igor, Gorazd, Žiga, Peter.

Kadar nam vreme kroji (pretopli) jugozahodnik, je potrebno poiskati severovzhodne obronke alp. Osamelec Zirbitzkogek na avstrijskem Štajerskem nam je v nedeljo ponudil obilo sonca, (vedno prisotnega) vetra in kljub skromni oziroma spihani snežni oddeji, tudi obilo smučarskega zadovoljstva. Na vrh smo se podali iz zahodne smeri (koča Tonnerhutte 1594m). Na vzhodni strani so pobočja spihana do golega. Težave na poti (pozabljeni dokumenti za prestop meje in pozabljene rokavice na Helmut-Erd Schutzhaus) smo ob dobri družbi in z obilo smeha uspešno reševali sproti, turo pa zaključili ob pivu v koči na izhodišču (hvala domačinu Herbertu za rundo).

Ne bom govorila o kakšnem alpinističnem dosežku, pač pa o prijetni kondicijski turi na Vršič – do Erjavčeve koče. Za novo leto je oskrbnikoma zmanjkalo nekaj živeža pa smo se v petek šli Raf, Ata in jaz nosače in pošteno natovorjeni prinesli robo za nemoteno obratovanje koče.

Cesta je bila splužena do Koče na gozdu, rolbo smo prehiteli par ovinkov pred Tonkino kočo, od tu dalje do Erjavčeve vodi le dobro utrjena gaz, Vršič pa je v znamenju prave zimske pravljice.

V Erjavčevi vas vedno nasmejana Laura in kuharski specialist Matevž rada povabita v toplo zavetje in postrežeta s pijačo in jedačo.

V soboto smo šli Maja, Sandra, Raf, Dare in jaz na Pokljuko. Z Rudnega polja smo šli na planino Konjščico, na Studorskemu prevalu pa smo naredili počitek. Veliki Draški vrh je zgledal spihan, zato se je nanj podal samo Raf, ostali pa z derezami in cepinom na Ablanco. Oba vrhova sta spihana in močno poledenela. Raf je smučarijo nazaj do prevala komentiral kot mešano, naprej navzdol pa je bil kot po navadi skorjast pršič, pa ledeni pršič, pa pršičast pršič in še malo južnega vmes ( a ne Maja?). No, dan je bil lep, pa fajn smo se imeli.

V Zajzeri sicer snega ni v izobilju, a kolovoz do koče Grego je lepo zasnežen in omogoča prijeten spust do avta. Od prevala Rudni vrh pa je snega zaenkrat še dovolj in omogoča prijetno smuko. S smučmi smo se povzpeli do grebena, kjer smo se preobuli v dereze in v roke vzeli cepin, saj novozapadli sneg na trdi kloži ob prihajajoči odjugi, ni ponudil zadosti stabilnih razmer za spust s samega vrha. V petek smo izkoristili prijetne razmere in v samoti uživali Gorazd, Uroš in Peter.