Skupna tura – Palec 2026 m

Zadnji praznični dan je bilo treba izkoristit in navkljub dokaj slabi napovedi (veter in oblačno), se nas je v Zavrhu zbralo 10 članov AO-ja. Cesta do Tinčkove koče je bila zaradi snežne plohe rahlo pobeljena in nekoliko neugodna za prevoz a smo se kmalu spet zbrali pri Koči pri izviru Završnice, ter se nato podali proti Suhemu rušju. Do sedla med Palcem in Zelenakom je šlo brez problemov in občasno nas je pogrelo še sonce. Proti vrhu Palca je bil večinoma trd sneg, pot pa dobro shojena, le na ključnem delu pri prehodu prek skalne plošče, je bilo potrebne malo več previdnosti. Na vrhu se nismo dolgo zadržali, veter je občasno lepo potegnil in tudi temperature so bile zimske. Sestop po isti poti in pogret v kočo pri izviru. Prava tura za popravit psihofizično stanje po praznikih.

Sauereggnock, 2240 m

Drži, da v sili hudič še muhe žre. Z Majo sva se naveličala čakat na snih v naših hribih, pa sva jo na Štefanovo mahnila gor na Koroško – v Nockberge. Nam ta skupina ni preveč daleč, visoko se pripelješ avtom, pa še kuclji so primerni za prve turne smuke. Ker nisva vedela, kako je tam z razmerami, sva bila najprej namenjena na Gaipahohe, ki ga že poznava in gre lep del po smučišču nad Innerkremsom. Kasneje pa sva si raje izbrala še nepoznano turo na Seenock oz. kasneje na Sauereggnock. Zanimivo je, da si tam lahko glede na snežne razmere mimogrede izbereš drug vrh, ki so vsi nekje med 2100 -2300 m.

Tudi tu gre sprva po smučišču, ki pa ni obratovalo a je bilo že lepo zvoženo, kasneje pa se zlagoma vzpneš v stransko dolinico od koder lahko izbiraš kar nekaj vrhov, Midva sva lovila boljše razmere, ki pa so včasih dišale tudi po kakšni kloži, saj so Nocki znani po tem, da jih rado spiha. Snega je malo (med 20 in 40 cm) in je vseh ”sort pršiča”. Pa se je dalo kar lepo odpeljat povsem z vrha in do avta.

Skratka, čisto prijetna tura.

Desni slap pod Prisankom

Nizke temperature v zadnjih 2 tednih so poskrbele, da se je naredilo nekaj ledu. Zato sva v soboto z Mihom šla gledat kaj se da splezat. Odločila sva se za Desni slap. V njem sicer manjka sveča v tretjem raztežaju, zato sva naredila obvoz po levi. Obvoz je po tankem ledu, ki se ga jaz ne bi lotil, saj zame predlogo ne omogoča varovanja, a Mihova psiha naju je pripeljala do vrha. Ob vrvi sva se spustila nazaj še pravi čas, saj se je spodaj nabralo kar nekaj navez.

Ni kaj, prijetna telovadba pred kosilom. Upam samo, da južni veter ne bo odplaknil narejenega ledu.

Packalpe

Za sobotni družinski izlet sem izbral gorsko skupinico Packalpe nad Labotsko dolino (Lavanttal). Ležijo nekoliko severneje od Golice (Koralpe) in ravno nasproti Zirbitzkogla, ki smo ga z ao-jem obiskali lansko zimo. Pričakovali smo dokaj kratko turo na najvišji vrh omenjene skupinice, to je Ameringkogel (2187m). Gre za en lep, položen, travnat hrib, skoraj brez snega, skratka primeren za obisk z otroki. Se pa je tura izkazala za pravo “alpinistično”. Avto smo zaradi ledene ceste pustili globoko v dolini in si tako turo precej podaljšali, nad gozdno mejo pa nas je pričakal silovit veter. Kljub temu smo osvojili dva vrhova (Weissenstein 2160m in Ameringkogel 2187m) ter se še do teme vrnili k avtomobilu.

Grundegg 2168m

Še vedno je potrebno iskati sneg pri sosedih, na žalost. Danes sem se pridružil Žigu in njegovi klapi. S kombijem smo se zopet odpeljali skozi oba Turska tunela in si za izhodišče izbrali vasico Kleinarl. Povzpeli smo se na Grundegg. Snega je nekoliko manj, kot ga je bilo pred tednom na Schilcheku. Malo se je še posedel, nekaj je dodal veter… za popolnoma brezskrbno vijuganje bo potrebna še kaka pošiljka. Sicer pa solidna tura z dobrim jurjem višincev, nizkimi temperaturami, ki še vedno omogočajo smučanje po pršiču in z dobro družbo. To pa je tudi to, po kar smo prišli…