Današnji dan ni bil tako poleten, kot včerajšnji. V dolini Borovnice sva z Maticem štartala pri ekstremnih -3 stopinjah celzija. Posledično sva imela vseh 1400 višincev do vrha Obirja trdo podlago. Prva polovica žleba je bila izvrstna. Smučala sva po čudoviti “grifik” kloži. Druga polovica pa je, še posebej po dopoldanski razjasnitvi, dodobra pomrznila. Je bilo potrebno kar konkretno stopiti na robnike. No, naju vsaj niso ogrožali plazovi, katerih včerajšnje sledove, sva si ogledala na dostopu. Nadaljevanje pa ni dovoljevalo pravih smučarskih užitkov, saj se je pomrznjena površina ponekod nepričakovano predirala, a kot sem pred nedavnim prebral na enem izmed alpinističnih portalov, so jutra najlepša zjutraj. Tudi midva sva, v skladu z veleumno izjavo sklenila, da je vseeno smučati najbolje po snegu in po petih urah zadovoljna zaključila pokrajinsko izredno lepo turo čisto spodaj ob glavni cesti pri avtu. Tudi to nekaj šteje. Levi krak grape, ki izstopi skoraj čisto na vrhu in je nekoliko strmejši, pa na žalost zaradi pomanjkanja snega na izstopu, ni smučljiv.
