Kategorija: Obvestila

Tokrat z malo zamude objavljam skupno turo od nedelje. S tečajniki Aleksandro, Metodom, Alenom  smo se odpravili na Struško. Družbo nam je delal tudi Lojze. Od Križevcev smo jo po cesti mahnili mimo Pustega Rovta do Belske planine. Po kratkem počitku pa smo se odpravili na vrh Struške. Na vrhu je pihal močan veter, zato se prav dolgo nismo zadrževali in se kmalu odpravili navzdol proti dolini.

Nase bivanje v Yosemitih se počasi bliža koncu. Plezali smo kar precej. Vsi smo se navadili na granit, tako da nam sedaj ocene do 5.10d ne predstavljajo več večjih težav (če le ni kamin ali offwidth). Poleg kar nekaj krajših smeri smo pa plezali tudi daljše.

Za prvo večjo steno sem se odločil bolj po naključju, ker sta se Neli in Nejc prehladila. Zato sva z Nacetom popoldne odšla v steno Washington Columna, kjer sva preplezala smer South face (5.10b, C1+, 400m). Popoldne tri raztežaje do ogromne police, kjer sva prespala, zjutraj pa sva izkoristila nižje temperature in odhitela do vrha, kjer sva stala po 6,5 urah plezanja (in uro pa pol prejšnji dan). Do police sva plezala prosto, nato pa večinoma tehnično po tenkih strmih pokah. Za oba je bila to prva tehnična smer, za Naceta pa celo prva smer, daljša od treh cugov. Na tem potovanju je prvič sploh plezal trad smeri.

Po dnevu počitka smo se vsi štirje podali v smer East Butress v El Capitan (5.10b, 450m). Smer sicer ne spada med prave El Cap smeri a je vseeno lepa. Spodaj poteka po lepem granitu, ki se kasneje spremeni v sivkast in zelo gladek diorit. Plezanje je malo zoprno, a ne porajtaš, ker je ambient res izvrsten. Podobno kot ultra klasike v Dolomitih.

Po še enem dnevu pavze pa je bil čas za eno večjo steno. Z Nejcem sva zarinila v Half Dome, Regular NW Face (5.9 C1+, 750m). Po dolgem in strmem dostopu sva začela plezati šele ob desetih, in ravno do noči priplezala do bivaka, ki pa je bil zelo neudoben. Plezarija je odlična, smer je večinoma previsna, tako da je tehnika kar zanimiva, če nisi navajen. Sploh Nejc je pizdil nad kaminom v sredini, ki naj bi bil čisto lahek. Naslednji dan sva stala na vrhu po skupaj dobrih 14 urah plezanja. Vse smeri bi sicer lahko splezali v enem dnevu a smo se raje odločili za lagano-sportski pristop, ker nas je bilo malo strah nočnih sestopov zaradi divjih zveri. Pa še logistika je lažja če se lahko z busom pelješ do izhodišča. Imamo pa jutri se en dan za plezanje, nato pa gremo domov.

V nedeljo smo Majda, Nina, Miha in jaz plezali na Vršiču. Po splezani Pokljuški v NŠG se je ženski del odprave odločil, da ima dovolj. Z Mihom pa sva splezala še Pocarsko v Grebencu. Sva kar malo hitela, ker je v smeri ponekod sneg, skala pa mrzla. Na vrhu sva se na soncu pogrela in strinjala, da se je splačalo potrpet.

Na poti domov je Miha za zaključek še odkupil sistem, ki je neplanirano priletel v bližino naslednje naveze. Preživet je bil lep dan v dobri družbi.

V soboto sva z Benjaminom plezala v Rušici. Zanimivo je, da je višina smeri v treh različnih vodnikih navedena različno ( 200-350m). Po najini oceni bi morala biti pribl. 250-300m. Ponekod so še originalni klini, ki so že malo ubogi. Kakih 5 kosov za pasom kar prav pride. V enem stojišču sva za boljši občutek pustila enega Jeseničana ker skale tam ne vlivajo zaupanja, v celi smeri pa dva. Za stojišče bi skoraj potrebovala gradbeno dovoljenje 🙂 . En klin mi je padel iz roke in v začetku zajede čaka Štajerce, ki pridejo naslednji teden. Eno vponko pa sem pustil v prusiku, ki visi v zadnji prečki. Smer je lepo speljana, edino borba skozi ruševje na koncu je malo odveč.

Danes smo se Rajc, Darko B., Nina in jaz odpravili na Vršič. Odločili smo se za smer zahodni raz. Do grabna, ki vodi na škrbino, kjer se smer začne smo prišli v 1 uri. Skozi graben smo šli navezani do škrbine. Od tam naprej se prava plezarija začne. Prvi raztežaj še ni kaj posebnega. Drugi raztežaj pa postreže z zares lepo plezarijo IV+ po lepi plati, ki ji sledi prečka v desno v lažji svet. Potem sledita 2. raztežaja plezanja po razu, ki je bolj krušljiv. Na vrhu 4. raztežaja je možic, ki te usmeri levo za rob. Sledi kratek spust proti levi strani in prečka v levo, ki je izredno izpostavljenain 5m lepega plezanja navzgor (2k), nato pa  2. raztežaja plezanja po krušjivem svetu na rob stene. Izstop iz smeri popestri en previsek v, v katerem je skala kar v redu. Ko si čez previs se svet poravna in se v hipu znajdeš pod vršno kupolo m. Mojstrovke na Hanzovi poti. Smer je opremljena s klini, priporočljivo pa je imeti s seboj kakšnega metulja.