Danes sem se odpravil na Kotovo sedlo. Smučarija je v zgornjem delu super, izjema je kar nekaj kamenja. V spodnjem delu je bila že skorja, skozi gmajno do doma v Tamarju pa rodeo.
Uživali Rajc, Miran, Miha
Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
V nedeljo, 15. decembra smo se zbudili v zoprno, megleno jutro. Pa ni panike, ker je bila napoved za gorski svet bolj obetavna. Janez, Zdenka in midva z Majo smo se ob humani osmi uri zjutraj dobili v Krmi in kmalu zagrizli v za mnoge duhamoren del poti proti Zg. Krmi. Nekaj pred Pragerco ali pastirsko bajto smo zavili desno proti lovski koči. Pot na Pršivec gre sicer višje, mi pa smo raje izbrali “varianto za pridne” in po dveurnem prebijanju preko kucljev, kont in vseh sort robov le prilezli na vrh. 1000 m pod nami je bila temačna Krma, na vrhu pa sonce in primeren – razkošen razgled.
Veseli, da smo osvojili odmaknjen in manj poznan vrh, smo rutinirano opravili tudi s sestopom. Snega je višje gori še zadosti, za hojo je pa neugoden, saj se mestoma zoprno predre, ko najmanj pričakuješ.
Danes pa še mal u Julijce pogledat kako je kej. Zjutrej z Alešam in Miranom na Pokljuko, cilj Viševnik. Ob 10:30 na vrhu. Razmere čisto aprilske (vroče)! Spust po vršnem delu po južnem snegu, ponekod že kar nekaj kopnih odstavkov. Od grebena mimo Zlatih vod do smučišča trdo. Na vrhu je že veliko snega pobralo. Od grebena do smučišča pa že ponekod lepo iz snežne podlage gladajo skale, ampak kljub temu se da presmučat do spodnje postaje žičnice, do tam je tudi cesta prevozna z osebnim vozilom.