V nedeljo je bil kar obiskan, tudi s strani jeseniške grs/ao ekipe, no jest sem bil malo bolj zgodaj…(nekaj slikc je v grs galeriji)
Viševnik (2050m)
Dons pa še mal v naše hribe. Z Alešem sva se odločila za Viševnik. Po urci hoje, se je kljub slabem vremenu na začetku skadilo in posijalo sonce. Malo pod vrhom pa zopet zoprna megla, ki je močno ovirala razgled na okoliške vrhove. Smučarija po vršnem pobočju po zelo trdi snežni podlagi. Za vzpon po vršnem delu so srenači obvezni. V nižjih delih, pa je snežna podlaga mehkejša, pod Zlatimi vodami že južen sneg.
Lp. Miha#17
Dobrač (2166m)
Danes smo se Aleš, Sašo in jaz odpravili malo k sosedom na Koroško. Glede na mojo časovno stisko smo se odločili za bližnji vrh Dobrač. Z avtom smo se peljali po Villacher alpen strasse do parkirišča. Od tam štart proti vrhu. Na vrhu prekrasen razgled na Karnijske alpe, Visoke ture, Nockelberge, zahodne Julijce in Karavanke. V dolini megla na vrhu lepo. Smučarija na vrhu po rahli skorijci, proti parkirišču pa je sneg že odjužen in težak, ampak kljub temu se da do parkirišča presmučati po trdi podlagi, kjer gre strojni teptalec na Villacher hutte na vrhu Dobrača. Uživali Sašo, Aleš in Miha. Lp
.
Faschaunereck 2614m
Letos mi je ratal združit obisk pri Neli v BKK, smučanje in silvestrovanje. Ker sem bil v petek razočaran nad količino snega sem se raje odpeljal malo bolj na zahod, do malte. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj sem cel dan hodil in smučal po soncu. Poleg mene pa še precej drugih ljudi.
Pripelješ se do Leonardhutte na 1600, smuči obuješ na parkirišču in kmalu zaviješ iz ceste na 700m visoko flanko. Malo se vleče ker je naklonina konstantna, okolica pa tudi. Na grebenu te čaka še pol ure do vrha. Čisto iz vrha nisem smučal, ker je spihano, se pa da peljat od par metrov pod vrhom do avta. Sneg je bil odličen, zgoraj pršiča čez čevelj na trdi podlagi, spodaj pa ga je malo manj. Zgoraj je dovolj široko da najdeš kakšen nedotaknjen konec, spodaj pa je vse zvoženo.
Višarje, Kamniti lovec
Majda, Klemen in moja malenkost smo se odločili, da gremo na Kamnitega lovca. No, videli ga sicer nismo, ker je bila tura v stilu Josipe Lisac – magla svuda oko nas.Tudi zaradi nevarnosti plazov smo pred zadnjo izravnavo obrnili. Tam sta prerez delala dva italijanska vodnika, ki delata poročila o stanju snežne odeje oz. nevarnosti plazov in tudi ona dva nista nadaljevala. Zato smo se spustili v krnico do ceste, ki pride iz Ovčje vasi. Pršič med macesni je bil enkraten. Tam pa pse na smučke in navkreber na Višarje. Od tam navzdol do Višarske planine, pa spet nazaj na vrh. Po kuhančku spust v dolino in obvezna analiza pri Firerju. Ugotovili smo, da če bi sijalo še sonce, bi v takem pršiču smučarija bila že kičasta.