Kategorija: Obvestila

V petek sva z Matijo krenila v NŠG. Plan je bil sicer drugačen, a se je izteklo tako, da naju je najprej zvabilo eno stojišče, ki sva ga videla od spodaj. Pa se je plezanje zaustavilo v drugem rastežaju v enem podrtem previsnem kaminu, kjer ni bilo varno nadaljevati.

In sva napadla sosednjo zajedo na levi. Prvi rastežaj lepa plezarija, dokler ne prideš do podrte luknje v strop katere je nabito stojišče. Iz te luknje sledi detajl smeri; za Matijo VII+ ker je potegnil prosto, zame VI-A0, ker sem se vlekel za njim. Za detaljlom spet lepa plezarija (tudi podrta) do vrha. V smeri je bilo eno stojišče, dva klina in ena lesena kajla v detajlu. Spustila sva se po Vidovi smeri.

Da sva plezala Deževno smer sva ugotovila kasneje, zato prvotni plan ostaja za naslednjič. Kakor vremenska napoved kaže, bo to naslednje leto. Slika je samo ena iz podrtega kamina kjer sva obrnila, nato sem imel preveč opravka s samim seboj, pa mi kakšna fotka ni prišla na misel. Pa naslednjič.

V soboto, 7.11.2015 sva z Lidijo izkoristila še en lep jesenski dan in v Lengarjevem Komnu v dolini Vrat poiskala smer Peričnik, ki sta jo leta 2008 prvenstveno splezala člana AO Jesenice Miha in Andrej. Kakšen bi bil jaz plezalec,  če se ne bi preizkusil v njuni prvenstveni  smeri, saj sta me oba učila prvih korakov alpinizma.  Ob pogledu na steno Lengarjeva Komna sva se odločila, da splezava smer Peričnik bolj direktno. Tako je nastala »Direktna varianta smeri Peričnik«.

Opis;

1.  raztežaj: V  steno sva vstopila tako kot Andrej v prvem poskusu. Našla sva njegov prusik v sončni uri, kjer je verjetno obrnil. Nadaljevala sva naravnost po razu in nato po ploščah do bora na desni strani, 50 m, IV.

Naslednja dva raztežaja sva splezala po smeri Peričnik.

4. raztežaj sva potegnila naravnost po manjših skokih in plošči do pod zajedo, 55m, II/III. 

5. raztežaj: Varianto smeri sva zaključila z najtežjim raztežajem. To je nekakšna zajeda, dobro vidna iz doline, pa še poraščena ni, kar je redkost v Lengarjevem Komnu. Varovanje se da lepo urediti s klini in frendi. Težavnost tega raztežaja je V, dolg je 55 m, saj varovališče uredimo šele na velikem macesnu na razu. Pod varovališčem moramo splezati še približno 10 do 15 m v ploščah, težavnosti IV.  

Sestopimo po smeri vzpona v petih abzajlih.

Po splezani smeri sem na vrhu malega Lengarjeva Komna poiskal možica, ki sta po vzponu postavila Miha in Andrej. V njem naj bi bila tudi lična škatla s podpisi. Razočaran sem ugotovil, da je možic nekoliko razmetan in da vpisne škatle ni na svojem mestu. 

Na fotografiji je z rdečo barvo označena Direktna varianta smeri Peričnik, rumeno pa raztežaji smeri Peričnik.

Končno sem našel čas, soplezalca in razmere, da splezam še eno, verjetno zadnjo devetico pred koncem sezone. Tako sva v soboto 7.11 z Andrejem Škafarjem (Akademski AO) odrinila pod Rušico, kjer mi je uspel vzpon na pogled omenjene smeri. Večjo težavo predstavlja streha sredi smeri z oceno (VIII), ter predzadnji raztežaj, ki konstantno drži oceno (VIII+/IX-). Celotno smer sem plezal v vodstvu. Šeenkrat pa se moram zahvaliti Andreju,  ki je z nahrbtnikom večinoma plezal prosto, kjer pa ni šlo, pa si je pomagal z opremo. Ko sva prišla nazaj pod steno je že padel mrak, zato sva do avta sestopila v temi.

Z Daretom sva se s Čehi dogovorila, da nesejo najino porcijo smeti z Bivaka IV, pa sva bila zato frej. In sva šla splezat Krvavo smer. Kar se tiče sonca, je bila smer dobra izbira, ne velja pa to za veter. Zaradi močnih sunkov burje sva smer na izpostavljenih grebenih malo prilagodila, drugače ne bi bilo varno. Je pa burja očitno odgnala vse modrase, saj nisva srečala nobenega. Vsaka stvar je za nekaj dobra.

Markacije so delo letošnjega leta (zadnjih treh mesecev). Po videnem se mi zastavlja vprašanje ali je bilo to delo res nujno potrebno in ali bodo možice, ki so jih za označevanje poti postavljali nekoč, morda danes povsod zamenjale “nemarno nasprejane” pike oz. črte.