Kategorija: Obvestila

V nedeljo 20.12 sva se, po občnem zboru na Erjavčevi koči, Peter Sodja in jaz odpravila v severno steno NŠG. V načrtu sva imela splezati smer Žaba. Načrte sva na sredi drugega raztežaja spremenila, saj je Žaba tja v levo izgledala preveč ”platasto”, da bi se jo dalo preplezati z orodji.

Torej, začela sva iz police pod črnim previsnim kaminom. Sidrišče sva si uredila v majhni votlini na sredi kamina. Nadaljevala sva izven kamina(krušljivo) ter navzgor in rahlo proti desni po očitni zajedi (dva raztežaja, največ IV+). Naslednji raztežaj sva nadaljevala rahlo desno čez smer Košir-Brelih do previsne zapore. Tam sva našla klin s pomožno vrvico. Preobujem se v plezalke ter preplezam slabih 15m visoko čez previs(VI-) na sidrišče smeri Košir-Brelih. Po omenjeni smeri tudi izstopiva.

S seboj sva imela set metuljev in zatičev, ter 6 klinov.

Ta varianta po mojem mnenju še ni bila plezana, saj ni bilo sledi predhodnikov. Če kdo ve kaj več, naj prosim sporoči. Slika, na kateri je vris, je bila slikana že prej.

Me je že dolgo imelo, da bi se enkrat povzpel na martuljški greben še po tem slikovitem, starem, pastirskem pristopu. Pridružil se mi je še Mare in današnje prosto dopoldne sva izkoristila za to turo. Spotoma sem se povzpel še na vrh Tičarice (2075m). Razmere do Škrnatarice kopne in (pre)tople. Sestopila pa sva po vzhodnem žlebu, kjer prav pridejo cepin in dereze, na Gulce in po PP v Vrata. Slike pridejo, če jih bo dodal Mare.

V nedeljo smo naredili še en zimski pristop v skoraj letnih razmerah. Naš cilj je bil 2420 m visok Špik hude police nad planino Pekol. Lepo speljana pot po južnem pobočju gore nas je v dobrih dveh urah pripeljala do vrha, od koder se odpre prelep razgled na okoliške gore in strmo zarezano dolino Zajezera. Ni kaj, lepa tura. Hvala, Igor, za idejo.

Bili: Igor, Stanka, Katarina, Rok, Ata, Anja, Sandra, Metod, Darko, Raf, Maja in Matevž in AO Radovljica.

Včeraj v nedeljo sva z Volontarjem šla plezat v Malo Mojstrovko.

Načrte sva po dostopu morala prilagoditi, zato sva se obrnila k Zahodnemu razu. Dostop je bil namreč zelo težaven. Grapa je sicer delno zalita, ampak le s pršičem, ki dodatno oteži poplezavanje po tem krušljivem svetu. Nekajkrat sva si zamrmrala, da se ne bi bilo slabo varovati, a sva na koncu vseeno brez prišla do vstopa, kasneje kot sva načrtovala.

Zahodni raz sva plezala s cepini in derezami, je pa je po večini smer kopna, le po policah je bilo kaj snega in tudi kakšna zaplata ledu. Plezala sva do mesta, kjer originalna smer zavije v levo navzdol. Tam sva šla naravnost gor po napični plati (ocena vsaj V, z orodji D6?). naslednji raztežaj vodi do strehe in po prečki kakšnih 10 metrov v desno, kjer je izhod iz smeri. Ta varjanta mora biti dosti plezana, saj je v njej kar nekaj klinov. V vodničku za Vršič je le omenjena kot desna izstopna varjanta, a brez podrobnosti.

Čas je že bil, da tudi jaz otvorim sezono, čeprav se sodeč po temperaturi in količini zapadlega snega, prejšnja še končala ni. Tako sva šla z Gregom Koflarjem (AO Mojstrana) praskat v severno steno NŠG, bolj natančno v Zajedo. Odločitev, da bova plezala z orodji se je obrestovala, saj sta zadnja dva raztežaja kar dobro poprhana. Da sva malo popestrila vzpon, sva izstopila po direktni varijanti.