Kategorija: Obvestila

Spominska smer  Janeza Robiča, IV+/III-IV, 350 m

V steni Male Mojstrovke se nama je skrivala Spominska smer Janeza Robiča, vse dokler jo Raf ni omenil v svojem zapisu »Kje smo/ nismo bili«. S hvaležnostjo in z Rafovo skico v roki, sva jo v soboto, 22. julija splezala z Lidijo.  Opis v plezalnem vodniku Vršič je več kot dober, se pa da smer splezat v manj raztežajih, kot jih ta navaja.

Prvi je dolg kakšnih 50 m in poteka po polici v levo mimo izrazite votline. Premore dva stara klina. Poleg slabega, je sedaj še en odličen jeseničan. Varovališče urediš na dva stara klina na kocu police. Tu se smer obrne navzgor in te po solidni skali, za nosom v petih raztežajih pripelje v bližino črnega kota, ki izgleda kot ogromna votlina. Prav gotovo je tu dobro zavetje v primeru nevihte. Tudi tukaj je urejeno varovališče na dva stara klina. Od tu rahlo levo proti votlini in nato desno v plato do prvega klina. Nadaljuješ navzgor po polički, kjer je star dober klin in  pod previsi do raza. Tu sva pustila še drugega dobro  zabitega jeseničana.

Čaka te še slabih 20 m okoli stebra, kjer se priključiš smeri Zahodni raz. Midva sva se priključila navezi, ob kateri nikakor nisi mogel ostati ravnodušen, saj nas je predvsem Marko iz AO Rašica nasmejal s svojimi izjavami, Lidijo pa čisto »stopil« z načinom govorjenja in frekvenco glasu. Baje ima ta glas tudi posebno moč. Na vrhu smo rekli še marsikatero pametno skladno s povprečjem pridelanih svečk na torti.

 Smer je redko plezana in temu primerno malo spucana. Zasluži si veliko več obiska.  Skoraj zagotovo sva bila letos prva, s priporočilom,  zagotovo ne zadnja.  Vseh 10 klinov v smeri ni popolnoma zanesljivih. Tudi nove je včasih težko zabit, saj je dosti slepih pok.

Ker je v petek popoldan oz. soboto odpadla plezarija v Srebrnjaku (zakaj že?), sva z Daretom šla v NŠG splezat Košir – Brelihovo. Za spremembo sva bila zjutraj prva v smeri (no, ne čisto, saj sta smer ogledovali dve Zagrebčanki, a sta bili neodločni pri vstopu in sva ju prehitela), čeprav ura ni bila najbolj zgodnja.

Plezarijo sva si popestrila v drugem rastežaju, ko sem se jaz najprej zagnal prehitro desno v plato, ki se je končala z naloženim previsom, Dare pa je potem skušal zajeb rešiti s prečenjem čez plate do stolpa kjer je varovališče. Na koncu sva se spustila navzdol v pravo smer in prišla za stolp tako, kot se zagre. Kamin v naslednjem rastežaju po prečki ni bil najbolj estetsko splezan, ker je v njem zagozdenih kar nekaj skal, ki ne vlivajo zaupanja, pa je zato šlo malo bolj po kmečko. Do vrha potem brez težav, pričakal pa naju je sonček in veter.

Zaključek sva opravila na Erjavčevi, slik pa ni, ker sva imela telefone na varnem v nahrbtniku.

Za danes sva se z Metodom že prejšnji teden na njegovo željo zmenila za to smerco v severni steni. Smer je tudi meni všeč z izjemo zadnjega raztežaja po grebenu, ki je resnično prava podrtija. V navezi se nama je pridružil še Matej, član postaje GRS Kranjska Gora, ki sva se že od zimskih izpitov GRS menila za plezanje in danes končno našla skupen čas, ki sem se ga zelo razveselil. Vstopili smo malo čez devet in v dobrih treh urah stali na vrhu Nad šitom glave. Najlepši del smeri je kamin v četrtem raztežaju. Skala je res kompaktna opremljen je tudi dobro vmes sta celo dva svedrovca. Varovališča so prav tako opremljena s klini in ponekod je tud svedrovc in klin. Tudi nadaljevanje skozi preduh je lepa plezarija. Drugi raztežaj čez gredine NŠG – ja in zadnji pa sta podrtija. V zadnjem je treba biti res previden, kajti 100 ali več kilske luske prežijo na varujočega. Skratka lepo preživeto dopoldne v krasni družbi.

 

S Tomažem sva se že kar nekaj časa menila, da obiščeva to smer. Jaz sem jo pred leti že splezal in mi je ostala kar v lepem spominu. Zato smo se Božo v navezi s Petro in Lukom. Jaz v navezi z Rajcem in Tomažem odpravili splezat to smerco. Zjutraj je bil na Mangartskem sedlu kar mraz, vendar smo se do vstopa dobre pol ure hitro ogreli. S plezanjam smo začeli malo čez deseto uro. Prvi in drugi raztežaj smo plezali v senci. Na varovališču za tretji raztežaj pa je posijalo sonce, ki nas je grelo vse do vrha Mangarta. Detajl smeri je v 5 raztežaju V- pokončna zajeda, ki nato preči rahlo v levo v plato. Izstopili smo na drn Mangarta, kjer se smer združi s Slovensko potjo in skočili še na vrh, kjer smo uživali ob lepih razgledih daleč naokoli. Sestopili smo po Italijanski poti. Po 5 minutah hoje pa naletili na hladen tuš. Dve pohodnici sta bili čisto stran iz poti, ki vodi v dolino. Ko sta pa prišla na pot, je bila ena izmed njih v sandalih!! Taka obutev nikakokor ni primerna za visokogorje!! No turo smo zaključili na pivcu pri Firerju v prijetnem klepetu in analizi.

Metod in Mare sta se v tej poletni vročini odločila,
da se bosta mal pohladila in se v soboto v S steno NŠG-ja zapodila.
Ker sem jima štruklje na Erjavčevi obljubila,
sem se jima lahko kot tretja pridružila.
Hot’l smo Brelih-Koširjevo splezat,
ampak ko smo prišli do vstopa v smer,
sta se dve navezi že pripravljali in da ne bi blo zamer,
zato smo se obrnili, mal skice gledali,
na koncu pa na Maretovo pobudo za Zajedo odločili.
Žreb je odločil, da bo Metod navezo vodil
in se je kljub premraženim prstom suvereno v V+ zakadil.
V 3. cugu smo že kape na Poncah opazil
in da nas ne bi namočil,
smo se vseh 9 cugov brez prevezovanja splezat odločil.
Metod ni imel pravice glasovanja
in je vlekel naprej, občasno skico kotroliral,
Mare ga je pa zaradi nepodaljševanja kompletov sekiral.
V 7. cugu nas je vseeno mal namočil,
ampak razmer v sluzi kaminu ni dost spremenil.
Čez prečko v levo v 8. cugu se nam je fejst mudilo,
in to je Metodu pogled na rdečo gurntno za štant zakrilo,
pa je zaradi štrika prišlo do kamnite kanonade-
sej bi blo že čudn, če nič dol ne pade.
Še en cug do vrha smo en dva tri,
Pol se pa še vreme naredi!
No ja, nismo se obiral pa nismo hitel,
V cc 4,5 urah smo na vrhu sedel.
Ker smo na sestopu celo par kapljic znoja spustil,
je blo obvezno, da smo k Tanji zavil in analizo naredil.
Obema fantoma iskrena hvala,
naslednjič jih bom jaz v platke peljala.
P.S. Slikc je pa bolj mal, ker smo se bal, da se bo fejst uscal:)

hladili smo se: Metod Smolej, Mare Štojs in Nanika Fajfar