Kategorija: Obvestila

Z Metodom sva se danes postavila v kolono pred semaforjem na Vršiču. Imela sva namen splezat kombinacijo Viteške s Hudo mravljico in jo povezati z Zajedo s platami. A sva na semaforju čakala dolgo in prišla pod steno prepozno, pa sva Zajedo pustila za kdaj drugič.

Splezala sva 2 rastežaja Viteške in potem prečila desno v Hudo mravljico. Sva se ognila težavnosti 6c in izbrala EMŠOtu primernejšo plezarijo. Kombinacija mi je kar všeč, saj je razen izhoda v rušje težavnost konstantna. Vročina na vrhu je bila že huda in sva med Zajedo in ohlajenim hmeljem izbrala slednjega.

Cestarjem, ki upravljajo s semaforjem na zapori pa v razmislek, da naj interval spreminjajo skladno s prometom. Domov gredoč, je kolona za v dolino bila dolga več kot kilometer, navzgor pa so čakali trije motoristi in en avto. Zjutraj situacija podobna.

Po končanem dopustovanju na morju, sem zadnja dve dneva dopusta izkoristil za hribe. V ponedeljek sem se s Tomažem in Matejam odpravil na Vršič. Splezali smo smer Košir – Brelih. Smer vijuga levo desno po severnem ostenju NŠG-ja. V smeri je veliko naloženega in krušljivih odstavkov, najlepši del je zadnji kamin, ki te popelje v lažji izstopni svet. Zelo zanimiv je stolpič na vrhu tretjega raztežaja, ostalo pa je bolj krš. Včeraj pa sva se s Tomažem odpravila v Triglavsko severno steno. Ker nama je obema všeč Slovenska smer sva jo tretje leto zapored splezal. Izstopila sva po Frelihovem izstopu in nato na rob stene. Družbo so nama delali Rok in Uroš ter Marija Štremfelj s klientko. Hitro nama je v prijetni družbi in klepetu minil čas v steni.  Sestopila sva do Staničeve koče na pivo nato pa po poti čez Prag v Vrata.

V sredo 2.8. sem se s Tomažem in Papijem odpravili v Triglavsko severno steno. Splezali smo Kratko nemško smer. Smer sem celotno splezal v vodstvu. Izstopili smo čez Zimmer – Jahna. V smeri so nam družbo delali Kranjski alpinisti. Bil je zelo vroč dan, na sestopu čez Prag je žgalo do podna, ko pr norcih. Tako, da sem bil v Vratih pošteno utrujen, kot že dolgo ne. V Petek sva se z Matejem iz GRS Kranjska Gora odpravila v NŠG, ker sva oba imela nočne službene obveznosti je bil Kamenkov kamin dovolj za tisti dan. V sredo 9.8 sva se zopet zmenila z Matejem za plezarijo, ker vreme ni kaj nič dobro obetalo sva splezala Zajedo s platami na Vršiču. Tokrat se nama je v steni pridružil še Grega, ki je tudi član GRS Kranjska Gora. Smer je za mene prava lepotica, najlepša v okolici Vršiča. Premore fantastično skalo in vzorno nameščene svedrovce. Plezanje v tej smeri je res uživaško, ki malo spominja na Paklenico. Danes pa sem s Petrom splezal smer Stoletje. Prvotni plan je bila Debela peč, toda tole muhasto vreme nas je zopet zaneslo na Vršič. Smer ni v celoti navrtana, kot piše na spletni strani plezanje net. Navrtani so štantje, in v plati, kjer je detajl VI- je sveder in naslednji je v kaminu nad buhtlom 4 cug. Je pa smer kar nabita s klini, tako da ni blo panike.

Rekli so:”Tm pa kur sonce, prevroče bo.”

So rekli:”Preveč za hodt.”

Ampak sva s Sebcem iznajdljiva in sva v petek, pozno popoldan parkirala v Vratih, oprtala robo, ter krenila do mojstranškega bivaka pod Luknjo. Ob sončnem zahodu, sva buljila tja v očakovo severno ostenje, povečerjala in legla k počitku. Ravno zato, pa sva lahko zjutraj vstala, še preden je sončece sploh pomislilo, da je čas za novo priganjanje živega srebra, tja proti 40 stopinjam celzija.

Krepko pred sedmo sva stala pod najino izbranko, navrtana, 180m, 5+/4, s seksi imenom Zasilni izhod. Za “gušterja” kot sva, povsem primerna. Lepo sledljivo, dovolj varovano, skala kompaktna. Na vrhu, na markirani potki, sva ob pospravljanju opreme od vsega zadovoljstva zapičila še do vrha Gamsovca.

Torej, če dolg dostop presekaš na pol in si zgoden, ni razloga, da si že do konca meseca ne privoščiva in srkneva še drugo navrtano, Bevando.

Za bližnjo okolico komskega jezera obstaja kar zajeten plezalni vodnik (Arrampicate sportive e moderne fra Lecco e Como), ki je bil tudi povod za letošnjo izbiro počitniške destinacije. Skal in sten v tem predelu res ne manjka, prijetna gorska sapica, ki pihlja ob jezeru pa poskrbi, da vročina ni prehuda. V enajstih dneh smo obiskali 7 plezališč, osvojili najvišji vrh hišne gorske skupine mesta Lecco, se odpeljali v Švico, Val di Mello, obiskali nekaj lokalnih znamenitosti in se seveda namakali v ravno prav ogretem jezeru. Nekaj podatkov pa še ob slikah.