Kategorija: Kje smo bili

Po ugotovitvi, da žičnica Sella Nevea obratuje samo še do 14. septembra, smo se hitro podvizali za obisk gora okoli Kanina. Prestreljeni stolp (Torre del Forato) je komaj opazen vrh, ki se nahaja levo od Prestreljeniškega okna. Dostop nanj je seveda v skladu s kraškimi pojavi prepredenim Kaninskim pogorjem. Po dveh širokih pragovih zaviješ desno v kamin, ki se začne s sluzasto plato, nadaljuje s plazenjem pod zagozdenim balvanom in konča s hojo skozi dimnik. Preduh v dimniku, ki ga opisujeta M & M na svoji spletni strani, je že skoraj zasut. Iz dimnika smo nadaljevali po polički proti desni. Polno je naloženega kamenja, polica se nahaja točno nad zelo obljudeno potjo do okna. Dva Angleža spodaj tako nista bila ravno navdušena nad našim kričanjem o padajočem kamenju. Naslednjih nekaj minut smo raje sedeli popolnoma pri miru in počakali, da se je pot pod nami spraznila. Polici slediš naokoli in nato kmalu dosežeš vrh.

Turo smo nadaljevali skozi Prestreljeniško okno in po brezpotju (II-III) po SZ steni na vrh Prestreljenika. Skala je kompaktna, vmes lahko presenetijo travnate poličke. Na spletni strani Primorske stene je opisanih precej plezalnih smeri, večinoma zmerne težavnosti. Do pod stene lahko dostopiš po dobro vidni stezi za Rif. Gilberti, sestop pa je urejen s Prestreljeniškega okna z dvema svedrovcema in rinko. SZ stena Prestreljenika je tudi v plezalskem smislu definitivno vredna obiska.

Podaljšan plezalni vikend v Grazer Berglandu je bil namenjen predvsem “novo pečenim” mlajšim pripravnikom. No, teh tam ni bilo videti.

V petek zjutraj se nas je šest odpravilo proti Gracu, obljubljeno lepo vreme je držalo. Plezali smo v steni Rothelsteina in Rottewanda. Proti večeru so v Mixnitz prišli še štirje, Hubert nam je prijazno odstopil del travnika za šotorišče. Načrti za naslednji dan so bili narejeni, vendar smo se zbudili v oblačno jutro, a se kljub temu odpravili pod steno v upanju, da bo držalo vsaj do poldneva. Pa nič ni bilo od tega – vsaka od navez je ponovila tehniko abzajlanja.

Kljub vsemu uživali: Mare, Mirko, Neli, Miha, Dejana, Majda, Pero, od Perota kolega, Raf in Maja.

Od četrtka do nedelje je potekal tabor v Dolomitih. Bazo smo imeli v kampu Olypia v kraju Fiames, od tu pa smo se vozili – prvi dan na prelaz Giau, ki je bil izhodišče za plezanje v Crodi Negri, Punti Dallago in Monte Averauu. Naslednji dan je bil plezalni “rajon” v stenah nad prelazom Falzarego – Col dei Bos, Torre Grande in Torre Piccola di Falzarego ter Tofani di Roses, za zaključek pa smo se na poti proti domu plezali še v Monte Popena Basso.

Vreme nam je služilo, družba je bila OK … tisti, ki so bili prvič v teh koncih, so rekli, da pridejo spet.

Uživali: Pero, Božo, Lidija, Alen, Metod, Mare, Raf in Maja ter ostali pridruženi člani.

Od srede do nedelje smo si omislili mini dopust v Pakli. In kakor se za dopust spodobi – brez pretiranega naprezanja – smo dan začeli v kanjonu, nadaljevali z namakanjem v ne preveč toplem morju, končali pa s partijo taroka. Vmes pa je padel še kak sladoled.

Super, le prehitro je minilo.

Uživali: Sneža, Ana, Hlod, Raf, Nejc in Maja

Z Lidijo sva jih obiskala v času od 6. do 8. junija. Vročinski val, ki je zajel ta vikend je botroval simbiozi »PPP«, plezalci, plazilci, plavalci.  Vse se da združiti in skupaj uživati.

Pri sestopu pod steno naju je z dvigom glave in privitim nosom prijazno pozdravil nekoliko lenoben domačin »Frle«.

 O usodi madžarskega »boren mojstra«, ki je vrtal brez dovoljenja bo več povedal dežurni sodnik za prekrške  iz Gospića. Ni kaj, je treba natančno prebrati in upoštevati  rubriko »Napomena« v vodničku Croatia penjački vodič, pa ne bo težav z  uslužbenci Parka prirode Velebit. Še so neokrnjeni predeli v gorah. Fotografije naj povedo več.