Avtor: Peter Ramuš

Aladin je kazal , da bo vreme v nedeljo držalo do 10 ure, zato sem se zgodaj odpravil na Belščico. Mal čez 8 sem smučal z vrha do Betonske bajte po odličnem pršiču, čez 5 minut pa je bila že megla. Tudi spust do planine Stamare in do odcepa za Trilobit je bil po južnem snegu popolnoma o.k., nižje v gozdu pa je snega malo premalo za brezskrbno smuko; kljub temu skoraj do avta za ceno enega manjšega servisa smuči. Ob 10 so bile na vetrobranskem steklu prve kaplje…Fotoaparat zaradi praznih baterij ni sodeloval

Za danes sva bila z Božotom zmenjena za obisk enega plezališča. Zjutraj pri nas ni izgledalo prav prijazno, zato sva se odpeljala čez Karavanke. Obiskala sva plezališče nad vasjo Dobriach, ki ponuja tudi nekaj smeri čez celotno 125m visoko steno Breitwanda. Izbrala sva Mamuta, ki ponuja konstantne težave okoli 6a+ s še malo težjim izstopom (6b). Dan sva končala s frikanjem krajših smeri in to v kratkih rokavih. O.K. če bi bilo ob morju tako pa  sredi zime, v Avstriji…katastrofa.

Včeraj sva bila z Rokom v Sappadi. Lo Specchio di Biancaneve postreže s petimi polnimi, ne pretežkimi raztežaji (III+/IV- 250 m). Žal pa je to eden redkih plezljivih slapov v okolici in zato nisva bila edina obiskovalca. Kljub temu je to zelo lepa in priporočljiva tura za začetek sezone. Danes sva bila z Maticem v Zajzeri. Piccolo Nabois je lepo plezljiv, žal pa ga po združitvi s “Platami”(Placce Paralele) preseka 20 m kopnine in zadnji “zug” ni plezljiv. Sta pa spodnja dva raztežaja vredna obiska, prav tako začetek prej omenjenega slapu. Lepa Furlanka snubce zaenkrat še odganja s precej skopo zalogo ledu. Ker sva imela čas, sva se odpeljala še do topa, kjer Fortin tudi še ni povsem nared, prav tako nekaj metrov manjka še Rajbeljskemu slapu. Upajmo, da bo mraz vztrajal, čeprav se mi zdi, da je letos bolj problem v pomanjkanju vode.

Me je že dolgo imelo, da bi se enkrat povzpel na martuljški greben še po tem slikovitem, starem, pastirskem pristopu. Pridružil se mi je še Mare in današnje prosto dopoldne sva izkoristila za to turo. Spotoma sem se povzpel še na vrh Tičarice (2075m). Razmere do Škrnatarice kopne in (pre)tople. Sestopila pa sva po vzhodnem žlebu, kjer prav pridejo cepin in dereze, na Gulce in po PP v Vrata. Slike pridejo, če jih bo dodal Mare.

Danes sva se z Igorjem povzpela na Škrnatarico in nadaljevala po grebenu do Dovškega križa. Snega je le za vzorec in težave (da ne veš kam stopiš in da skriva požled na osojnih straneh), temperature pa sredi dneva prijetno pomladanske. Razen 6 obiskovalcev na Kukovi špici in gamsov, ni bilo nikjer žive duše.