Avtor: Peter Ramuš

Že prejšnji petek popoldne sva imela z Urbanom (ao Radovljica) namen plezat Luciferja, pa sva zaradi štirih navez pred nama spremmenila načrt, ter odšla plezat Katarzo. Sveča je lepo narejena, stabilna in že kar lepo naluknjana.

Včeraj pa sva se z Markotom odpeljala pod Predel in se s ceste spustila do Predelice in Strmeca. Oba slapova sta korektno narejena in  lepo plezljiva, led ni bil slab (pravzaprav je bil mestoma zelo dober; Marko pravi, da celo boljši kot v Furlanki, ki jo je plezal v nedeljo).  Lepa slapova zmerne težavnosti, še posebej lep je drugi raztežaj Strmeca. Iz slapu sva sestopila  po gozdu z enim abzajlom okoli drevesa.

Danes smo se štirje člani ao (še Marko, Andrej in Grega) odpravili v Trento “okrog rit v varžet”, saj je Vršič kljub trudu cestarjev neprevozen. Veter pač sproti dela zamete. Plezali smo Julijano in Kuklo. Razmere za plezanje zelo dobre, led zelo dobro prijemlje, čeprav ga resnici na ljubo , predvsem v Julijani ni ravno v izobilju, pa tudi temperature na sončni strani Julijcev niso več tako nizke (Bovec zjutraj 0, v Spodnji Trenti že malo nad lediščem, v Zgornji pa -2). Je pa veter poskrbel za zimsko vzdušje.

Z Markotom sva prvotno nameravala obiskati kako plezališče na Primorskem, ki pa jo je včeraj na debelo prekrivala nizka oblačnost. Zvečer na stenci sva se odločila, da greva nekam v hribe, kjer obetajo lepše vreme. In tako sva odšla odkrivat lepote bohinjskih planin. Škednjovec je lepa, brezpotna gora. Pristop po zahodnem grebenu, katerega sva si izbrala midva, je kopen in trenutno ne zahteva zimske opreme, za razliko od vzhodnega grebena, na katerega pristopiš rahlo  s severne strani. Tam  so se že na daleč lesketale snežno ledene krpe. Sestop sva popestrila še z vzponom na Prevalski Stog (2025m) ter Adama in Evo (2019m). Na celi turi sva srečevala samo gamse.

Si bo treba izmislit novo kategorijo pristopov na dvatisočake ” pristop v koledarski zimi v poletnih razmerah”. V soboto sva z Rujem (Janž je še zdravil eno virozico) prečila od Stola na Belščico in mimo Betonske bajte nazaj do Valvazorja, danes pa z Janžem (Ruj je počival) repriza skupne ture od prejšnje nedelje; torej planina Kuhinja, Jezero v Lužnici, Srednji vrh, Batognica, Krn, planina Kuhinja (izpustila sva Vrh nad Peski). Občutna inverzija, dolgi rokavi skoraj odveč, razmere za hojo idealne…skratka očitno še ne bomo tako kmalu smučali…

Po daljšem obdobju mokrega vremena, sva z Markotom izkoristila današnji sončni dan za obisk Glinščice. Plezala sva Veliki raz (5c, 120m) in nadaljevala s frikanjem v sektorju Bela stena. Ja, na sončku je prav prijetno.