Škednjovec (2309m)

Z Markotom sva prvotno nameravala obiskati kako plezališče na Primorskem, ki pa jo je včeraj na debelo prekrivala nizka oblačnost. Zvečer na stenci sva se odločila, da greva nekam v hribe, kjer obetajo lepše vreme. In tako sva odšla odkrivat lepote bohinjskih planin. Škednjovec je lepa, brezpotna gora. Pristop po zahodnem grebenu, katerega sva si izbrala midva, je kopen in trenutno ne zahteva zimske opreme, za razliko od vzhodnega grebena, na katerega pristopiš rahlo  s severne strani. Tam  so se že na daleč lesketale snežno ledene krpe. Sestop sva popestrila še z vzponom na Prevalski Stog (2025m) ter Adama in Evo (2019m). Na celi turi sva srečevala samo gamse.

Zimski pristopi v poletnih razmerah

Si bo treba izmislit novo kategorijo pristopov na dvatisočake ” pristop v koledarski zimi v poletnih razmerah”. V soboto sva z Rujem (Janž je še zdravil eno virozico) prečila od Stola na Belščico in mimo Betonske bajte nazaj do Valvazorja, danes pa z Janžem (Ruj je počival) repriza skupne ture od prejšnje nedelje; torej planina Kuhinja, Jezero v Lužnici, Srednji vrh, Batognica, Krn, planina Kuhinja (izpustila sva Vrh nad Peski). Občutna inverzija, dolgi rokavi skoraj odveč, razmere za hojo idealne…skratka očitno še ne bomo tako kmalu smučali…

Glinščica

Po daljšem obdobju mokrega vremena, sva z Markotom izkoristila današnji sončni dan za obisk Glinščice. Plezala sva Veliki raz (5c, 120m) in nadaljevala s frikanjem v sektorju Bela stena. Ja, na sončku je prav prijetno.

Reševalna akcija

V Zavetišču pod Špičkom je ostala večja količina priljubljene pijače v rdeči in zeleni embalaži. Ker ji zima z nizkimi temperaturami ne bi prizanašala, poleg tega pa bi ji do naslednje sezone pretekel rok, se nas je danes zbralo 16 večjih ali manjših ljubiteljev piva. Hkrati pa smo izvedli še prvo skupno turo s tečajniki v novi sezoni. Prijetno s koristnim in pivo je na varnem.

Srebrnjak

Po Miheličevem navodilu sva s Perotom (S.) odšla prespat na planino Zapotok. Žal pa  nisva preveč natančno sledila navodilu opisa Bratovske smeri in tako sva sredi te zavila v eno zajedo prezgodaj. Po dveh (sem in tja je bil še kak klin) raztežajih variantice, sva se znašla pod vrhom SZ stebra. Kljub vsemu lep dan. Bo treba drugič popravit napako.