Avtor: Peter Ramuš

Včeraj smo kljub kilavemu vremenu zbrali dovolj vremenskega poguma in se odpeljali soncu nasproti (seveda ob rahli asistenci aladina). Z Gorazdom sva počakala, da sta Žiga in Uroš zaključila z nočno, nato pa proti Malti. In nismo bili razočarani. Vremenska luknja je vztrajala ravno do zgodnjega popoldneva, tako da smo lepo izkoristili odlične pogoje za smuko, prve kaplje pa so nas ujele dobesedno šele pri avtu.

Zjutraj sva bila z Gorazdom v dilemi, ali greva na kako preverjeno lokacijo, kot na primer Križ ali Stenar, ali morda v kake nama neznane konce. Na koncu sva se odpeljala v Bohinj, deloma po sledeh Igorja in Andreja, ki sta bila v teh koncih v sredo. Štartala na planini Blato, malo pod planino Pri Jezeru na smuči in nato do Dednega polja, od tam pa Za Kopico. Spodaj deloma že kar obsežne kopnine, so nama prebudile idejo, da bi spust potekal drugje. Na Vratih (2192m) sva se najprej usmerila na V.Zelnarico (2320m), nato pa sva se povzpela na nasprotni strani na Zadnji Vogel (2327m). Tam sva srečala domačina, ki nama je pokazal zelo lep prehod proti planini V Lazu preko dolinice V Razoru. Od tam naju je markanten žleb zvabil še na Slatno (2077m). Turo sva zopet zaključila na planini Blato. Kljub zelo skromni in hitro pojemajoči snežni odeji, je bila smučarija vrhunska.

….ampak ne v vertikalnem, pač pa v horizontalnem položaju. Nekaj lednih slikc z nedeljskega Vajsenzeja, kar tako, za popestritev te nepotrebne odjuge. Konec koncev te po 10 km prav tako navija v meča…

Že prejšnji petek popoldne sva imela z Urbanom (ao Radovljica) namen plezat Luciferja, pa sva zaradi štirih navez pred nama spremmenila načrt, ter odšla plezat Katarzo. Sveča je lepo narejena, stabilna in že kar lepo naluknjana.

Včeraj pa sva se z Markotom odpeljala pod Predel in se s ceste spustila do Predelice in Strmeca. Oba slapova sta korektno narejena in  lepo plezljiva, led ni bil slab (pravzaprav je bil mestoma zelo dober; Marko pravi, da celo boljši kot v Furlanki, ki jo je plezal v nedeljo).  Lepa slapova zmerne težavnosti, še posebej lep je drugi raztežaj Strmeca. Iz slapu sva sestopila  po gozdu z enim abzajlom okoli drevesa.

Danes smo se štirje člani ao (še Marko, Andrej in Grega) odpravili v Trento “okrog rit v varžet”, saj je Vršič kljub trudu cestarjev neprevozen. Veter pač sproti dela zamete. Plezali smo Julijano in Kuklo. Razmere za plezanje zelo dobre, led zelo dobro prijemlje, čeprav ga resnici na ljubo , predvsem v Julijani ni ravno v izobilju, pa tudi temperature na sončni strani Julijcev niso več tako nizke (Bovec zjutraj 0, v Spodnji Trenti že malo nad lediščem, v Zgornji pa -2). Je pa veter poskrbel za zimsko vzdušje.