Avtor: Matic Košir

Že zadnjič v Škrlatici sva se z Marčičem pogovarjala, da še noben od naju ni plezal v Široki peči. Zavoljo splošne nevplezanosti sva se odločila za smer Opium, ki naj bi imela najboljšo skalo v steni. Pridružil se nama je še Jernej Žižek.

Dostop je ker dolg, saj smer poteka  skrajnem desnem delu stene. Prva dva raztežaja sta krušljiva, nato pa se skala izboljša. Detajl smeri predstavljata dva previsa na koncu tretjega raztežaja, ki pa visita precej ven. Za ta del priporočam dva frenda št. 3.

Nad detajlom se smer vzpne precej daleč levo čez plate, do edine sive linije v tem delu stene, ki gre do vrha. Baje se precej navez tu izgubi, ker prehitro zavijejo gor.

V smeri smo našli 18 klinov, od tega so 4 štanti. Mi smo pustili še 1 štant, in 3 kline vmes.

Smer priporočam vsem, je pa varovanje včasih malo bolj narazen, smer pa je zelo strma.

Ker letos še nisem bil v hribih razen enkrat v NŠG sem si že dolgo časa želel daljše ture. Zato sem se razveselil povabila Nejca in Krištofa iz AO Radovljica, da gremo v četrtek nekam plezat. Zmenili smo se za plezanje v Škrlatici.

Začeli smo po Spomiski smer Barbare Perčič, ki se začne zelo strmo in krušljivo. Po prvem raztežaju se skala spremeni iz slabe v odlično, strmina pa ne pojenja. Na gredini smo v iskanju boljše skale zavili v Smer ob zvoniku, ki sta jo prva preplezala Hladnik in Mihelčič leta 2009. Ta smer ima odlično skalo in veliko kaminov vseh velikosti, zaključi pa se na škrlatiških gredah. Tam smo se odločali kako naprej in prevladala je ideja, da nadaljujemo po skalaškem stebru. Tega smo kot precej navez suvereno zgrešili in plezali po neki desni varijanti z dobro skalo in spet precej kamini. Zaključili smo po polici v škrbino med Rakovo špico in Škrlatico.

Če koga zamika smer mu jo priporočam, mi smo čez celo steno naredili 16 raztežajev, od tega 11 po kaminih. Razen prvega raztežaja je skala odlična in kljub relativno nizkim ocenam se precej naplezaš.

Januarja 2012 sva z Majo Lobnik poizkušala preplezat Črni graben v Storžiču. Takrat naju je obrnilo pomanjkanje snega in nek čuden previs.

Ko sva se par dni nazaj menila kaj bi plezala, sva se kar hitro odločila, da je čas za popravni izpit. Tokrat z zadostno količino snega, da je pokril neroden previs. Spodaj v grabnu trda kloža, v treh težkih cugih pa dober sneg in led. Priporočam, v trenutnih razmerah približno 4+ v ledu in M5 v skali.

Danes sva se z Neli po dveh letih spet podala skupaj v eno malo večjo steno. Izbrala sva si Centralno smer (Krušic-Ferjan-Zupan) v Luknji peči. Dostop je kratek (švoh urca), skala pa dobra.

V smeri te čakajo kamini in zajede z dobro skalo, nekaj drobljivih polic in precej previsen detajl (trije gibi čez streho, VII-). Z izjemo najtežjega cuga redko srečaš klin.

Kljub dobri napovedi sva zgornji del smeri plezala v gosti megli. Zato sem tudi falil pot PP, ki gre čez steno in zavil eno gredo prezgodaj. Vseeno pa sva brez težav našla gredo, ki naju je pripeljala do melišča pod Rjavino.

Včeraj sva se z Marčičem kar nekaj časa dogovarjala kaj bi plezala… Nekaj kar je v senci, pa malo dostopa, pa nekje kjer še nisva bla, pa da ni pretežko ker nisva vplezana… Ko sva plezanje že skoraj prestavila na kasnejši datum pa naju je malo rešil Matija z objavo o novi smeri v Rigljici. Ker je težavnost ravno pravšnja sva bila takoj za.

Štartala sva še po temi, saj sva pričakovala popoldanske nevihte in daljše plezanje. Dostop sva od približno polovice naprej udela in bila kmalu pod steno. Prvi raztežaj sva splezala nenavezana, ko pa sva se navezala, pa nisva vedela kje, saj je skica v spodnjem delu malo nerodna. Vseeno pa sva našla vse prehode. Poč zgoraj je odlična, mestoma malo naložena a se da. Na vrhu sva bila že ob pol desetih zjutraj, plezala sva 3 ure in pol.

Smer je vredna ponavljanja, sploh takrat ko imaš le pol dneva časa. Krušljiv je le tretji raztežaj, ostalo je dobro za julijce. V prvem raztežaju šestice se nebi branil podvojene trojke. Našla sva en klin, enega sva pustila. Je pa smer pol dneva na soncu, zato mogoče ni najbolj primerna za tele vroče dni.