Avtor: Matic Košir

Končno smo uspeli narisat vodniček (hvala Tjaša). Vodniček lahko poiščete tudi zgoraj med povezavami.

Plezališče pod golico se nahaja skoraj 1200m visoko v gozdu pod golico. Je izrazito poletno plezališče, saj so temperature poleti tudi 10 stopinj nižje kot pa v dolini. Dve smeri sta bili splezani že prej, tudi načrti o plezališču so že bili, nato pa smo steno ponovno “našli” leta 2008, ko smo navrtali prve 4 smeri. Projekt je za nekaj let zastal, v letih 2012,2013 in 2014 pa smo plezališče dokončno uredili in očistili.

KER SE V STENI ŠE KAR NAJDE KAKŠEN MAJAV OPRIMEK JE UPORABA ČELADE OBVEZNA!!!

Dostop:
Z avtomobilom skozi Planino pod Golico mimo kmečkega turizma Betel do planinske postojanke pri Fenzu. Po markirani poti proti Golici približno 10-15 min dokler ne opazimo skal na desni.

Karakteristika smeri:
Lažje smeri potekajo po dobro razčlenjeni steni, težje pa po previsih. Skala v previsih je mestoma precej gladka.

PDF: Plezalisce pod Golico

Večino smeri je opremil Matic Košir, dve je dodal Bojan Hribernik, eno pa Božo Družijanič
Vodniček sta sestavila Tjaša Pristov in Matic Košir

Zahvala gre AO Jesenice in GRS Jesenice za opremo in pomoč pri ureditvi.

Še nekaj fotk  iz poletnega piknika v plezališču:

Z Neli sva šla za vikend plezat v Grazer Bergland. V soboto sva plezala v levem delu stene Breitewanda, smer Schwobnblick (8, 100m). Smer ima malo daljši dostop po soncu in je prijetna s hitrim sestopom (abzajli). Na žalost je malo zmanjkalo za prosto ponovitev, gre pa za 3 težke gibe v gladki plati. Ker pa je bil plan plezat čim več sva raje pohitela in ni bilo časa in volje za ponoven poizkus. Popoldne pa sva malo bolj desno plezala še smer Die Glorreichen 7 (7, 200m), ki je zalo lepa, edino velike police malo motijo. Sonce naju je precej izzželo, za normalbno plezanje je bilo precej prevroče.

Drugi dan sva šla iz parkirišča malo bolj v breg, v Rotewand. Začela sva s smerjo Fur alten Manner (7-, 220m), ki naju je presenetila z konstantno težkimi raztežaji in kar veliko naklonino. Tudi ta dan je bilo prevroče, zato sva malo zmanjšala načrte in popoldne preplezala še smer Draufgabe (5-, 110m), ki pa je ne priporočam,ker sploh ne poteka v steni ampak prek nekih skokov v ne preveč strmem svetu.

Za zadnji dan pa sva si izbrala sme Jagersteig (7+, 230m). Smer je sicer spodaj precej posiljena prek nekih plošč, a je plezanje lepo, tako da to ne moti preveč. V zgornjem delu pa smer poteka preko zelo lepih plošč. Na koncu mi sicer ni bilo čisto jasno, kako bi smer preplezal prosto, zadnji gib je namreč zelo čuden, neki masten umetnjak in nič drugega.

Plan je bil sicer potovanje podaljšat še za nekaj dni, a sva se zaradi neurij premislila in malo prej prišla domov.

Z Domnom Petrovčičem sva se udeležila srečanja trad plezalcev v dolini Orco.

Srečanja se je udeležilo okoli 40 plezalcev iz celega sveta. V tem tednu smo spoznavali nove ljudi in plezanje v dolini. Na žalost je večino časa padal dež zato smo plezali v bližnjih previsih.

Kljub vremenskim neprilikam pa mi je uspelo splezati dve daljši smeri.
Že prvi dan sva z Domnom šla v steno Caporal, kjer sva splezala precej strmo smer Diedro Nanchez(6b, 200m). Smer ni nikoli zelo težka, je pa dovolj strma da si na vrhu precej utrujen.

Vreme pa se nas je usmililo tudi zadnji dan, ko sem skupaj z italjanom Albertom in dansko navezo odšel v stransko dolino Vallone del Piantonetto, v steno Spallone del Mroz. Ta stena je pa precej bolj odmanknjena, ima malo daljši dostop. Smer je bila predvsem uživaška in z odlično skalo. Malo motijo le odvečni svedrovci v prvem in na začetku tretjega raztežaja. Kasneje sta mi avtorja smeri povedala da v bistvu ne vesta zakaj sta jih zavrtala zraven odlične poči.

Zahvaljujem se KA za finančno pomoč in da mi je omogočila udeležbo na srečanju. Uradno poročilo pa sledi.

Prejšnji teden sem se udeležil tabora po okriljem KA. Tabor naj bi bil v Courmayerju a smo se prestavili v Orco zaradi mrzlega in nestabilnega vremena.

Odločitev se je izkazala za pravilno, plezali smo vsak dan, kljub mrazu, megli in vetru.
Granit je še vedno oster, frendi primejo kot je treba, edino za strehe bo treba začet doma zgibe delat.

1 2 ►

Danes sva šla z Domnom Petrovčičem (AAO) v Debelo peč plezat smer Nč ne oblubm(VII 450m, Mrak-Žumer 2013) . Spodnja rampa, mimo vstopa v Ang Phujevo smer je bila kar preveč lepo plezljiva, zato sva nenavezana priplezala previsoko in vstopila kakih 50m preveč desno. Najprej sploh nisva veela da sva v zmoti. Vseeno pa naju je najina varijanta pripeljala na štant pod najtežjim cugom (glej skico spodaj). Ta del je zalo lep, poč je bolj podobna granitnim, z odličnim varovanjem. Višje gori sva še malo falila in izplezala malo po smeri malo pa verjetno po srednjem razu. PLezala sva dobre 4 ure.