Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
V nedeljo smo Majda, Nina, Miha in jaz plezali na Vršiču. Po splezani Pokljuški v NŠG se je ženski del odprave odločil, da ima dovolj. Z Mihom pa sva splezala še Pocarsko v Grebencu. Sva kar malo hitela, ker je v smeri ponekod sneg, skala pa mrzla. Na vrhu sva se na soncu pogrela in strinjala, da se je splačalo potrpet.
Na poti domov je Miha za zaključek še odkupil sistem, ki je neplanirano priletel v bližino naslednje naveze. Preživet je bil lep dan v dobri družbi.
V soboto sva z Benjaminom plezala v Rušici. Zanimivo je, da je višina smeri v treh različnih vodnikih navedena različno ( 200-350m). Po najini oceni bi morala biti pribl. 250-300m. Ponekod so še originalni klini, ki so že malo ubogi. Kakih 5 kosov za pasom kar prav pride. V enem stojišču sva za boljši občutek pustila enega Jeseničana ker skale tam ne vlivajo zaupanja, v celi smeri pa dva. Za stojišče bi skoraj potrebovala gradbeno dovoljenje 🙂 . En klin mi je padel iz roke in v začetku zajede čaka Štajerce, ki pridejo naslednji teden. Eno vponko pa sem pustil v prusiku, ki visi v zadnji prečki. Smer je lepo speljana, edino borba skozi ruševje na koncu je malo odveč.
V soboto sva se z Benjaminom podala v Tinčkove grede v JZ steni Lipnice. Po Benjaminovih informacijah naj bi bila smer še brez ponovitve. V bistvu je cela stena precej krušljiva, enako je tudi v smeri. Redko kateri kamen ni ostal v rokah, plezati je bilo potrebno zelo nežno in previdno. V celi smeri sva zabila samo en vmesni klin, ki je držal in tudi stojišča niso bila kaj prida. Vso ostalo železnino sva bolj nesla na svež zrak kot pa uporabila. Po koncu grede, ko prispeš do ruševja pa te za nagrado čaka še kakih 250-300 vm “sestopa” do sedla kjer se priključiš na pot, ki pride iz Špika.
Ker naju je sonce neusmiljeno izsušilo sva analizo smeri naredila pri Koči v Krnici. Strinjala sva se, da sva navkljub podrtiji v steni preživela lep dan.
Z Božom sva se v torek namenila splezat Smer po zajedi v NŠG in Smer dr. Dolharja v Grebencu. V prvi naju je prehitela naveza, ki je že bila tam druga pa je bila preveč v soncu. Zato sva se podala najprej v Kranjsko poč. Lepa plezarija, temperatura primerna. Z vrha sva ogledovala Smer dr. Dolharja, ki je bila še vedno v soncu ( ostaja za naslednjič ). Zato sva se spustila do Kamenkovega kamina. Tu so bili štanti že v senci, veter je poskrbel za prijeten hlad. Na vrhu je sicer vse podrto ( druge težave je že Miha opisal ), spust pa je potekal do Erjavčeve koče kjer se je končal lep plezalni dan.
V soboto smo Marija, Majda, Darko, Rajko in Marko uredili bivak IV. Vzmetnice so bile toplotno obdelane, kovina s snegom oprana in lepo povezana. Skupaj z gašperčkom in ostalo pločevino čaka na dogovorjeni odvoz. Smeti so bile odnešene v dolino, hrana, ki je ostala v omari pa je vsa OK in ima rok trajanja še čez poletje.
Navzdol gredoč smo si lahko privoščili še malo smučanja po čevljih ( riti ), akcijo pa zaključili v Kotu.
