Grazer Bergland

Podaljšan plezalni vikend v Grazer Berglandu je bil namenjen predvsem “novo pečenim” mlajšim pripravnikom. No, teh tam ni bilo videti.

V petek zjutraj se nas je šest odpravilo proti Gracu, obljubljeno lepo vreme je držalo. Plezali smo v steni Rothelsteina in Rottewanda. Proti večeru so v Mixnitz prišli še štirje, Hubert nam je prijazno odstopil del travnika za šotorišče. Načrti za naslednji dan so bili narejeni, vendar smo se zbudili v oblačno jutro, a se kljub temu odpravili pod steno v upanju, da bo držalo vsaj do poldneva. Pa nič ni bilo od tega – vsaka od navez je ponovila tehniko abzajlanja.

Kljub vsemu uživali: Mare, Mirko, Neli, Miha, Dejana, Majda, Pero, od Perota kolega, Raf in Maja.

Tabor Dolomiti 2014

Od četrtka do nedelje je potekal tabor v Dolomitih. Bazo smo imeli v kampu Olypia v kraju Fiames, od tu pa smo se vozili – prvi dan na prelaz Giau, ki je bil izhodišče za plezanje v Crodi Negri, Punti Dallago in Monte Averauu. Naslednji dan je bil plezalni “rajon” v stenah nad prelazom Falzarego – Col dei Bos, Torre Grande in Torre Piccola di Falzarego ter Tofani di Roses, za zaključek pa smo se na poti proti domu plezali še v Monte Popena Basso.

Vreme nam je služilo, družba je bila OK … tisti, ki so bili prvič v teh koncih, so rekli, da pridejo spet.

Uživali: Pero, Božo, Lidija, Alen, Metod, Mare, Raf in Maja ter ostali pridruženi člani.

 

Paklenica

Od srede do nedelje smo si omislili mini dopust v Pakli. In kakor se za dopust spodobi – brez pretiranega naprezanja – smo dan začeli v kanjonu, nadaljevali z namakanjem v ne preveč toplem morju, končali pa s partijo taroka. Vmes pa je padel še kak sladoled.

Super, le prehitro je minilo.

Uživali: Sneža, Ana, Hlod, Raf, Nejc in Maja

Veliki vrh nad Dleskovško planoto

Rafova ideja za južno steno v poletnem času mi sprva ni dišala. Scvrli se bomo; no, pa smo plezali v dolgih rokavih in vetrovkah. Nič poletnega ni bilo tam gor.

Veliki vrh je kopasta gora, ima lepo jugozahodno steno, neopremljenih smeri je notri že precej, prostora pa je še za kakšno. Dolžina smeri je od 100 do 150 m, ocene so tam med II in V. Če bi bil dovolj tišast, bi kakšen konec VI tudi našel. Skala je odlična.

Splezali smo Čez plate I in II, sestopili po Grapi, nato pa še Vmesno in Sestopno.

Dostop, dobro uro, je “human”, sestop lep, z vrha po markirani stezi mimo lepega planšarskega stana s primerno ohlajeno Cockto.

Uživali Marko, Mirko in midva z Rafom.

Fotka pa je na žalost le ena.