Avtor: Maja Perko

V petek smo Dvojko dvignili, odstranili nosilno traverzo in ga podstavili s kamenjem in deščicami. Ker bivak v takem stanju ni več primeren za bivanje, smo ga zaklenili in o tem poslali obvestilo na forume, našo stran, Gore in Ljudje in pustili obvestila na izhodiščih.

Danes (nedelja) smo dobili informacijo, da je bivak odprt, torej je nekdo iz nekega razloga odbil ključavnico in ga pustil odprtega, kar pomeni nevarnost za morebitne obiskovalce in bivak sam – ob obremenitvi namreč lahko zdrsne.

Vse obiskovalce prosimo za razumevanje in upoštevanje naših priporočil. Najmanj kar si želimo, da bi zaradi nepremišljenih dejanj prišlo do poškodb obiskovalcev in bivaka.

Bivak II je od danes do nadaljnjega zaprt zaradi rekonstrukcije. V njem ni več mogoče prespati.

Hvala za razumevanje.

Dostop s Pokljuke po zapuščeni lovski stezi je bil orientacijsko zanimiv, pošteno smo se razgibali in se nadihali zdravilnega zraka – baje je eterično olje rušja odlično za pljuča. Ko smo prišli pod steno pa mi je skozi glavo letelo: “O, fak, kaj je pa meni tega treba?” Pa sem modro molčala, …, pustimo se presenetiti.

Selišniku je grozilo, da ga bomo podrli. Zato smo se odločili, da gresta navezi Mirko-Majda in Metod-Sandra v Vzhodni raz (vzhodna stena), mi trije Raf, Ata in jaz pa okoli ovinka v severno steno, v Ogledno smer.

Plezanje je bilo “odlično”, ko prideš na vrh, vriskaš, da si le končno na vrhu. Majavih oprimkov in stopov je nešteto. Pa da ne bom gori delala krivice – tudi dobra skala se najde – na žalost ne v naših smereh.

V gorjanskem Maksiju na analizi smo se samo še smejali: “Mater, je blo dobr! Še kakšno tako!”

Dogajalo se je v nedeljo, v akciji smo bili: Mirko, Majda, Metod, Aleksandra, Ata, Raf in Maja.