Avtor: Rafael Kolbl

Hitro je padla ideja za eno senčno plezarijo, podporo smo dobili tudi v službi in jo krenili, štirje – skupaj stari okroglih 200 let – v Mladinsko (zanalašč…!).

Vstopili smo po Kramarci (TG++) do bivaka, kjer smo prebegnili desno v Mladinsko. Začetek je lahek s par skokci in gruščnatimi grapcami, ene parkrat pa se le postavi pokonci. Fajhtna skala v kaminih je bil še ekstra dodatek k užitkom. Da pa se res ne damo kar tako, smo jo po izstopu iz smeri ubrali še čez vrh Storžiča in dol čez Škarjev rob, kjer je opoldansko sonce intenzivno vleklo srage iz čela.

Smer je dolga, zavita, polna dinamike, z dobro in majavo kamenino. Mi smo jo več kot pol presolirali, je pa potrebno imet kar nekaj občutka – za oprimke in za pravo smer. Klinov je na težkih mestih zadosti, sem pa tja pa smo tudi kaj sami zabili.

Plezali Maja, Rajko L., Marjan Z. in Raf

Greben od Velke Mojstrovke proti Šitam bi moral poznati vsak, ki je vsaj malo alpinista. Na ta greben se prebrneš potem, ko opraviš s katero od superklasik naših hribov: Debelakovo, Travniško grapo, Ašenbrenerja, Tschadov steber, Belač – Zupanovo, … Kup spominov izpred 20, 30 let, zato je bila Majina ideja, da se v četrtek sprehodiva tam čez takoj sprejeta.

Plezarije je le za vzorec, čeprav so tudi mesta za pomislit, vse skupaj je bolj doživetje in resnično lepi konci, da bi kar posedal in raziskoval. Še posebej zanimiv je sestop – povratek z grebena po slabo sledljivi stezi nazaj na Vršič. Aja, raziskovanje je bilo tudi deloma posledica iskanja poti, še posebej izredno pretkanega prehoda pod Travnikom, kjer ti pobočja ponujajo kup pasti in ugank, da minute in ure kar letijo.

Prav čedno turo, ki niti ni prav kratka, sva zaključila s spodobno malico pri Frku in Jolandi na Erjavčevi.

Napoved za vikend ni bila dobra, zato sva z Majo izkoristila super čedno vreme v petek in opravila s Preberjem nad Tamswegom (onkraj Katschberga). Izhodišče je pri Prebersee na okoli 1500 metrih, vzpon pa sprva poteka po lepo zglajeni cesti – sankališču. Kmalu se gozd razredči in pokaže se enakomerna flanka, ki ji ni konca – do vrha kakih 800 višincev. V zgornjem delu je bilo še pošteno trdo in delno kopno, zato smučarija le s predvrha, nato pa vse do podna uživancija.