Alpinistični tabor – Furkapass, Švica (4.–12. 7. 2026)

Letošnji poletni alpinistični tabor AO Jesenice nas je popeljal v švicarski Furkapass. Ideja za destinacijo pravzaprav ni bila nova. Lani smo tik pred taborom manjša skupina obiskali skoraj isti konec in že takrat se je zdelo, da bi bilo škoda tako dobre plezalne destinacije ne deliti še z ostalimi člani. Ko je Košir med predlogi za letošnji tabor omenil ravno Furko, odločitev skoraj ni bila več potrebna.

Izbira se je izkazala za zadetek v polno. Furkapass skupaj z bližnjim Grimselpassom ponuja izjemno raznoliko plezanje – od smeri, primernih za prve večraztežajne granitne izkušnje, do resnih izzivov za tiste, ki radi preverjajo svoje meje. Kakovost granita je navdušila prav vse. Smeri so odlično navrtane, zato se lahko popolnoma posvetiš plezanju in spoznavanju nekoliko drugačnega sveta granitnih plat. Nekateri smo v luksusu dobro navrtanih smeru uživali, so bile pa pogrešane kakšne dobre stare nenavrtane poke.

V Švico smo prihajali postopoma, zato je bil tabor ves čas živ. Skupaj se nas je zbralo 18, od tega 14 članov AO Jesenice. Čeprav si je vsak vzel kakšen dan za počitek, je bila pod katero od sten skoraj vsak dan vsaj ena jeseniška naveza. Vreme nam je bilo ves teden izjemno naklonjeno, kar je omogočilo, da smo izkoristili praktično vsak plezalni dan.

V tednu tabora je bilo preplezanih 31 večraztežajnih smeri. Med njimi velja posebej omeniti Motorhead, eno izmed smeri, ki se redno uvršča na sezname najlepših večraztežajnih smeri v Alpah. Večina dostopov je prijetno kratkih, zato ostane več energije za plezanje – če je bil kakšen malo daljši, pa je bil popestren z lepimi razgledi. Izjema je Hanibalturm, kjer dostop zahteva dobro uro hoje in nekaj orientacije med granitnimi skalami, saj prave steze tam ni – se pa splača. Dejstvo, da smo skoraj vsi preplezali vsaj eno smer tam, pove dovolj.

Za bazo smo izbrali Forest Lodge Camping, predvsem zaradi odlične lege med prelazoma Furka in Grimsel. Kamp pa ni izstopal le po lokaciji. Prenočišča so bila vse prej kot običajna – od železniških vagonov in bivakov do lesenih hišk, pri čemer je bila vsaka zgodba zase. Ker smo bili med redkimi gosti, ki smo ostali skoraj ves teden, smo hitro postali nekakšna stalnica kampa. Skupni prostor smo nehote spremenili v “jeseniško dnevno sobo”, kjer po plezanju nikoli ni zmanjkalo debat, analiz smeri in načrtov za naslednji dan.

Seveda teden ni minil samo v stenah. Eden od prostih dni nas je odpeljal do bližnjega jezera, kjer je bila voda – glede na bližino ledenikov – osvežilno hladna. Nekega popoldneva smo se odpravili tudi do bližnje vasice z jasnim ciljem: sladoled. Žal je ostal neuresničen, saj nas je pričakala zaprta trgovina. Eden od večerov je druženje popestril še slackline, na katerem je bilo ravnotežje precej bolj zahtevno kot v večini smeri.

Če bi iskali najbolj uporaben kos opreme tedna, to zagotovo ne bi bile metulji ali klini, ampak šivanka. Zaradi popravljanja »šag« je krožila od naveze do naveze, pri sebi pa jo je – povsem po naključju – imel samo Matevž. In to spravljeno kar v denarnici.

Furkapass nas je navdušil z vrhunskim granitom, kratkimi dostopi, odlično opremljenimi smermi in možnostjo, da vsak najde izziv po svoji meri. Še pomembneje pa je, da je teden ponovno pokazal, da alpinistični tabor niso le preplezane smeri in dosežene ocene. So skupni večeri, drobne anekdote, medsebojna pomoč, dobra družba in razlog, da se naslednje leto znova odpravimo nekam skupaj.

Seznam smeri in navez:

SOBOTA 4.7.

  • Gerstenegg, Azalee Beach sektor, Swiss Lady, 6a, 130m Teja in Noel
  • Gerstenegg, Azalee Beach sektor, Grimsel plus, 6a 100m Čaro in Tilen

NEDELJA 5.7.

  • Herr der Ringe plezališče – športno plezanje

PONEDELJEK 6.7.

  • Kleine Furkahorn, Verklemmter Bergschuh, 5c+, 470m Teja in Noel
  • Hannibalturm, Hanimoon, 6a+, 170m Matevž in Neli
  • Hannibalturm, Famgni, 7a+,170m Čaro in Tilen
  • Kleine Furkahorn, Westplatten 5a, 450m Katarina, Nika in Jaka

TOREK 7.7.

  • Gelmerfluh, Savoir Vivre 6b, A0 400m Matic in Matevž
  • Gerstenegg, sektor Crow, Krümel, 5b, 320m Teja in Katarina
  • Gerstenegg, Foxie 4c 350m in King Albert 5a, 350m Pero in Janž
  • Gerstenegg, sektor Crow, Fliegenteppich, 320m, 5b Jakain Nika
  • Hannibalturm, Kassensturz, 6c 170m Čaro in Noel

SREDA 8.7.

  • Gerstenegg, Ameisenrennen, 6a, 760m Pero in Janž
  • Handeck, Fair Hands Line 6a+, 360m Jaka in Neli

ČETRTEK 9.7.

  • Eldorado, Motorhead 6b 550m Matic in Matevž
  • Salbitschijen, Južni greben, V+/VI, 600m Teja in Noel
  • Galenstock 3586m, JV raz, 1160m, PD+, 3b Pero in Janž
  • Eldorado, Schweiz plasir, 6b+ 550m Čaro in Jaka
  • Gerstenegg, sektor Crow, Fliegenteppich, 320m, 5b Raf in Uroš
  • Gerstenegg, Foxie 4c 350m, 350m Katarina in Metod

PETEK 10.7.

  • Handegg, Engeliweg, 5b, 200m Pero in Janž
  • Handegg, Engeliweg, 5b, 200m Noel in Neli
  • Hannibalturm, Hanimoon, 6a+, 170m Čaro in Tilen
  • Kleine Furkahorn, Bole, 450m, 5a Raf, Uroš, Metod
  • Hannibalturm, Conquest of paradise 6a+, 160m Katarina in Jaka

SOBOTA 11.7.

  • Handeck, Fair Hands Line 6a+, 360m Matic in Pero
  • Handeck, Fair Hands Line 6a+, 360m Matevž in Janž
  • Furka Pass, Kleines Kamel, 6a+, 120m Teja in Tilen
  • Gerstenegg, Foxie 4c 350m in King Albert 5a, 350m Uroš in Raf
  • Hannibalturm, Conquest of paradise 6a+, 160m Noel in Metod

PONEDELJEK 13.7.

  • Pristop na Lagginhorn 4010m Pero in Janž

Paklenica jesen 2025 – 2. del ekipe

Prejšnji vikend se na žalost zaradi drugih obveznosti (med drugimi tudi delovna akcija MO na Voglu) nismo uspeli priključiti prvi ferajnovski ekipi, na obisku v Paklenici. Zato je padla idejo, da gremo še vseeno, ampak z enotedensko zamudo.

“Žegen” pade šele zjutraj na dan odhoda. A bo, a ne bo? Pa nekej zih bo, gremo! Eni pakiramo po službi, 15min pred odhodom, drugi v četrtek zjutraj še pred službo, eni bolj pridni in optimistični pa so spakirali že v sredo zvečer. Pozabili nismo ničesar, o tem, če smo imeli kaj viška pa kdaj drugič. Ob 16.00 Matevž, Maša, Noel in jaz že drvimo plezanju naproti. Želje so velike!

Vse smeri smo plezali skupinsko v navezi Matevž-Maša in Noel-Katarina.

Petek: Velebitaški, 350m, 6a+

Sobota: Brid za veliki čekić, 150m, 5b (Danaja, 100m, 5b)

Nedelja: Doktor Frankenstiin, 150m, 5b

Vreme je na koncu zdržalo, cilji so bili splezani, soočenje z razponom ocen v Aniča Kuku in preostanku Paklenice pa (zaenkrat še) ni pustilo prevelikih posledic. Razmišljam: je bila to zadnja plezarija sezone in je čas za zimo? 👀

Sardinija jesen 2025

Odprava “vsi smo prvič na Sardiniji” je bila uspešna. V enem tednu smo preplezali od Cagliarija do Cala Gonone in nazaj. Člani: Matevž, Mark, Maša, Teja, Katarina.
Vreme je bilo rahlo muhasto zato smo po večini obiskovali plezališča s športnimi smermi.

Nedelja 26.10.
Cagliari: Giardini sospesi sull’acqua
Super lokacija za kombinacijo plezanja s skokom v vodo. Kratke rahlo “obrabljene” smeri na južni strani.

Ponedeljek 27.10.
Cala Gonone: Turisti per caso
Lažna lokacija: Margheddie – C-Sardi nel Cuore in D-Terra di Mezzo
V plezališče smo zašli prepričani, da vemo v katerem sektorju smo. Ko smo bili pod steno smo ugotovili da temu ni tako. Vseeno smo zarinili v smeri, ki so bile dokaj gorsko obarvane in zeloooo pikantne – skala je bila ostra, veter še bolj.
V sredo smo končno ugotovili, da smo bili tukaj.

Torek 28.10.
Cala Ganone: Biddiriscottai
Še en dan vetra nas je zapeljal do jame v bližini mesta. Dokaj popularno plezališče, ki ima sicer lepe smeri – ki pa so temu primerno “polished”. Malo od jame naprej je še en sektor plat, ki nam ga ni uspelo preizkusiti, zgledajo pa res super. Najde se tudi kakšen multipič. Smo pa po plezanju skočili še v vodo.

Sreda 29.10.
Surtana: Pillar VII
NAUFRAGHI DELLA NOTTE, 140m, 6a+, Matevž, Maša, Teja. Lepa smer z rahlo zarjavelimi svedrovci in sidrišči.
PARADISE, 130m, 6a, Mark in Katarina
Uff ta lokacija nas je vse pustila brez besed. Kakšne stene in skala – noro! Skala je zelo podobna Pakleniški, smeri pa so vse obrnjene na jug – vroče!
Običajno bolj osamljena lokacija, ki pa je po dveh dnevih vetra privabila kar nekaj plezalcev.

Petek 31.10.
Sarrabus: Garibaldi (granit)
Povratek na jug in nadaljevanje dežja. Napoved pravi: tekom dneva se bo razjasnilo. Večraztežajne smeri odpadejo – granit obvelja. Ogledamo si potencialno plezališče za naslednjič Placca dell’Elefante – ta dan še ne ker gre še vedno dež. Nadaljujemo v naslednje plezališče in najdemo dokaj suh sektor, ki je na spletnih straneh označen kot projekt. Zarinemo v neznano, ampak nam je všeč. V apartmaju še enkrat pogledamo vodniček in ugotovimo, da so v njem vse smeri označene.

Preden se je ta dan res razjasnilo je bila morala nizka, želja po plezanju pa velika. V tem duhu je nastalo par verzov:

Povej mi nekaj lepega:
Živi smo in zdravi,
svedrovci niso rjavi.
Pod steno prišli smo po poplavi.

Sobota, 1.11.
Cagliari: Montezuma (granit)
Eno lepših plezališč, ki se hitro odkupi za divjo cesto. S pogledom na Cagliari in granitom pod roko smo preživeli še zadnji dan.
Granit s karakteristiko domačih skal. Nekatere smeri (lažje) imajo zarjavela sidrišča.

Resnično čudovita destinanicaj za razliskovanje različnih kamnin in vrst plezanja. Italjanski vajb in kulinarika pa dodata piko na i. Kdorkoli ta moment razmišlja da bi mogoče pa res šel na Sardinijo – akcija brez dileme!

Vodnički, ki so bili v uporabi:
Climbing guidebook Pietra di Luna Supramonte
Climbing guidebook Pietra di Luna Sus Sardegna
Climbing guidebook Pietra di Luna

Jesen v Arcu

Če nam je poletje kravžljalo živce z vremenom, se je jesen več kot odkupila z lepimi in toplimi dnevi. Nas so premamile stene v Arcu, v katerih je bil občutek, kot da smo lahko za vsaj še malo podaljšali poletje.

Nabrala se nas je lepa ekipa, ravno prave mešanice suverenih poznavalcev in svežih nadobudnežev: Matevž, Maša, Teja, Noel, Neli, Matic, Raf, Marko, Monika, Nanika, Alan, Mark, Luka, Sandra, Uroš in jaz. Prihajali smo različno, meni pa se je uresničil cilj, da se v soboto zvečer skupaj usedemo in poklepetamo. Pika na i je bil še kostanj.

Čez dan smo uživali v južnih stenah, potem pa nas je hitro premamila nakupovalna mrzlica središča, z obvezno postojanko na sladoledu – v nedeljo je bil že tak občutek kot, da je to neuradna zbirna točka. Z razlogom!

Kaj vse smo plezali in kako zanimive sestope smo doživeli, pa si poglej v nadlajevanju:

10.10.2025

Cime alle coste: Dinosauri, 6b, 450m – Neli in Matic

Le Laste: Via Zanetti, V-, 220m – Sandra in Nanika, Raf in Uroš

Costa del Anglone: La Luna Argentea, VI+, 300m – Noel in Teja, Matevž in Maša in Katarina

11.10.2025

Coste dell anglone: Due paretti, VII, 350m – Matevž in Matic

Laston di Dro: Sole e pioggia, 5b, 325m – Marko in Alan

Lastoni di Dro: Via dei ciclamini, V-, 320m – Sandra in Nanika, Raf in Uroš

Valle del Sarca: Amazzonia, 5c, 250m – Noel in Teja

Valle del Sarca: Moon Bears, VI, 265m – Neli in Maša in Katarina

Costa del Anglone: La Luna Argentea, VI+, 300m – Mark in Luka

12.10.2025

San Paolo: In memoria ugo ischia, VI+, 250m – Neli in Matic

Plate za brate ali Placche Zebrate: Via del 46° Parallelo, IV, 170m – Marko in Alan

Parete San Paolo: Selene, VI, 275m – Noel in Teja

Parete San Paolo: Linda, VI, 150m – Matevž in Maša in Katarina

Costa del Anglone: Archangelo, VII+, 350m – Mark in Luka

14.10.2025

Mandrea nord: Moana mon amour, 7a+, 350m – Mark in Luka
17.10.2025

Monte ColodriTotem e tabu, 7a, 180m – Mark in Luka

Super tabor, vreden ponovitve – na drugi lokaciji 🙂

Sončna Glinščica za žegen večraztežajnih smeri

Kljub slabim obetom, ki so jih obljubljali vremenarji tekom tedna, smo se v nedeljo odpravili v Glinščico. Ekipa 10 zagretih plezalcev se je zbrala v RADOVLJICI pred Sparom. Za vse, ki še ne veste: v Lescah je to nemogoče ker je pred parkiriščem rampa (preverjena informacija iz strani večih udeležencev). Glavna agenda dneva: spoznati tečajnike z večraztežajnim plezanjem.

Kljub težki ljubljanski megli nas je v dolini Glinščice pričakala topla spomladanska kulisa in sonce. Že prej smo se ob obvezni postojanki za kavo dogovorili za potek dneva tako da smo iz parkirišča hitro krenili na pot – ki je vključevala tudi raziskovanje levega bregu. Ustavili smo se pri sektorju D – Formai, ali bolj po domače “tiste platke, ki so za vežbanje”.

No in smo vadili. Razdelili smo se v tri skupine tako da smo bili tečajniki ves čas pod nadzorom. Tekom dneva smo videli vse tisto kar smo si prej na umetni steni predstavljali in vadili: različna sidrišča in njihove lokacije, plezanje v trojni navezi, oprema, ki je potrebna za plezanje, gibanje naveze, … Za piko na i pa smo na koncu probali še spust po vrvi.

Mislim, da lahko za vse rečem, da smo v tem dnevu neizmerno uživali. Vreme je bilo tako, da smo vsi po tihem (in naglas) razmišljali o tem, da bi se odpeljali proti Dalmaciji za kakšen teden ali dva. Znanje, ki smo ga pridobili je bilo obsežno in do nadaljnega se ga bomo oklepali kakor pijanec plota.