Avtor: Mark Benedičič

Ob sobotni “temeljiti” analizi v Erjavčevi koči, je Keni priporočil smer Madonna v severni steni NŠG. Zaradi ponedeljkovega krajšega delavnika, sva se z Dodi odločila da preveriva še sama. Po kratkem dostopu pričneva s plezanjem, kljub pomanjkljivi opremi (beri Dodi pozabi reverso – ki ga kasneje najde na pasu 🙂 ) pa lepo napredujeva. Smer je dejansko ena sama dolga prečka, zadnji cug prečke pa je res fenomenalen – skala kot v Dolomitih. Sledilo je še nekaj raztežajev poplezavanja proti vrhu in sestop do avta.

Lep vikend sem izkoristil za prvi letošnji obisk naših hribov. Z Dorotejo sva se podala v Rušico pogledat, če je skala že primerna. Mokra cesta proti Rutam in velika količina vode na dostopu sta vzbudila nekaj dvomov o vzponu. Ko sva prišla pod steno, pogled nanjo res ni bil preveč obetaven. Ko sva že skoraj obrnila, je bila vseeno želja po plezariji prevelika, da ne bi vsaj probala. Glej ga zlomka, čez dobri dve uri sva se že pripravljala na vrhu stene za prvi abzajl. Preplezana Zahodna zajeda je bila ravno pravšnja za uvod v skalno sezono. V smeri sva uživala, dobila nekaj zastonj tuša in z malo manj veselja poslušala padanje kosov kamenja iz sten Špika in Frdamanih polic.

Že lansko leto po preplezani Kratki Nemški, se dogovorimo, da je letos na vrsti Bavarska smer. Glede na deževno poletje, se nam je tura vse bolj odmikala, zato se prejšnji teden dogovorimo za izvedbo. V planu je bila ista ekipa (Metod, Grega, Noel, jaz), vendar je Grega na žalost zadnji trenutek zbolel. Odločimo se za navezo treh in se v ponedeljek zapeljemo v Vrata. Vsak je preplezal eno tretjino smeri v vodstvu in tako s skupnimi močmi preko Zimmer-Jahn-a izplezamo iz Stene. Smer je kompaktna in nekajkrat ponudi tudi lepo in prijetno plezanje. Po Tominškovi poti sestopimo do Aljaža, kjer opravimo še z obvezno analizo.

Med plezanjem Centralne smeri v Zadnjem Prisanku, sva z Mihom oba izrazila željo, da se 1x podava v Čopov steber. Ni minilo dolgo, ko se ponovno naveževa in tako preteklo sredo splezava Čopov steber. Ob zori sva že pod Steno, kjer po Skalaški smeri splezava do Gorenjskega turnca. Tam si privoščiva krajšo pavzo, nato pa se odpraviva proti stebru. Plezanje v samem stebru ni preveč zahtevno, šele ko se ta zlije z navpično steno se težavnost plezanja stopnjuje. Osebno sem bil presenečen, ko sem videl da so tudi najtežji raztežaji “rahlo” podrti :). Miha smer prepleza prosto (dec, še enkrat vsa čast), sam pa si zaradi majavih oprimkov 2x pomagam s kompletom. Iz smeri izstopiva ob mraku, nato pa naju čaka še “prijeten” sestop čez Luknjo nazaj do avta. Kljub utrujenosti se oba strinjava, da je bila tura res epska.

V četrtek mi je pisal Miha Š., zanimalo pa ga je če bi šla v soboto nekaj splezati. Odločitev ni bila težka, zato se v soboto zjutraj dobiva na vrhu prelaza Vršič, kjer pustiva 1 avto, z drugim pa se zapeljeva do 3. ovinka. Pripraviva “robo” in se odpraviva proti koči v Krnici. Dostop do stene vodi mimo koče, kmalu pa na desni zagledava najin cilj. Od stene naju loči le še melišče, že med hojo pa ugledava dokaj logično in vidno linijo smeri (vris na eni izmed slik). V steno vstopiva po strmi rampi, naveževa pa se na mestu, kjer smer rampo zapusti v levo. Miha “nabije” stojišče, nato pa odplezava lažji kaminček in kmalu prideva na naslednje stojišče. Od tu dalje plezava navzgor okoli ovinka v levo po zajedi, kamor naju je neslo malo predaleč, zato tudi zgrešiva prvo VI-ko v smeri (prečka), vendar tudi najina varijanta ni bila nič lažja (če ne še težja). Kdor želi splezati tudi prečko, naj se iz stojišča navzgor drži bolj desne. V nadaljevanju smer kar lepo zadaneva in malo kasneje stojiva na mestu, kjer se plezalni del smeri zaključi. Tam se razveževa in se po lažjem terenu v desni smeri navzgor prebijeva do grebena, kjer smer trči na Jubilejno pot, po kateri sestopiva. Na analizi se ustaviva v Tičarjevem domu, kjer se pošteno odžejava in tudi najeva.

Skala v smeri je kompaktna, z izjemo lažjih raztežajev, kjer je na posameznih mestih potrebna malo večja previdnost. Na pasu pride prav kakšen klin več, saj smer z izjemo težjih odsekov ni prav bogato opremljena. Tistih 100 m izstopa iz smeri po skici, pa je “raztegnjenih” na cca 300 m :).