Še vedno obstaja stereotip, da je čez mejo vse bolje, pa tudi če meje ni več…in nekatere stvari res tudi so.
V sredo, 29. avgusta sva jo zopet mahnila v Karnijce, tokrat v JV steno Trogkofla (Velikega Koritnika), kjer se nahaja več solidno navrtanih smeri. Dolžine le-teh so vse okoli 100m in vse imajo v glavnem značilnosti plat, nekatere plisiranih. Platke, kot jih radostno imenujem sama, zahtevajo malo več razmišljanja z nogami, kot to poimenuje Božo. Skala je kompaktna, tu pa tam je kakšen losan kamenček ali luskica, a nič motečega, kar bi oteževalo plezanje.
Če si pod steno dovolj zgodaj, kar midva nisva bila, ker sva se morala orientacijsko še znajti, si lahko privoščiš 3 ali več teh smeri. Seveda mora biti prisotne tudi kanček volje.
S sestopom ni težav, ker je urejena abzajl pista . Štanti za spust so označeni z modrimi packami. Morda je v osnovi mišljeno s pikami.
Po racionalni odločitvi sva odplezala Hansel 5c+ in Crete Rosse 6a, obe 110m.
Glede na lego stene, je pleža v njej zagotovljena še pozno v jesen.
Li in Božo
