Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
Po enotedenskem dopustu na morju in vročini, sva včeraj s Tomažem iskala popoldansko senco. Splezala sva Kranjsko poč. Najlepši je 40 meterski kamin, ki v celi smeri postreže z res fantastično skalo. V ostalih cugih pa previdnost glede krušljive skale ni odveč. Zadnji grebenski raztežaj naju je namočila kratka plohca, ki je na vrhu tudi pojenjala.
V sredo sva z Nikom (AO Radovljica) plezala v Šitah. Zaradi obilnega deževja dan prej sva v prvih raztežajih za boljšo psiho tipala po lužicah in občasno po mokri travi. Sidrišča so sicer opremljena s klini in pomožnimi vrvicami, sva pa vmes precej zabijala, ker za metulje skala ni ravno idealna. V lažjem svetu na sredini smeri sva se razvezala in iskala prehode po kaminih in grapah. Izogibala sva se strmih trav na odprtem, ker je bilo še vse namočeno. V 50 m kaminu je dovolj klinov, tako da je bilo treba kar šparati z vpenjanjem, da je sploh ostalo dovolj opreme za sidrišče zgoraj. V zadnjem raztežaju te čaka še zadnje težje mesto, ko že vidiš konec smeri, pa vendar se zaveš, da se je za tiste zadnje metre še potrebno potruditi. Zaradi razmer sva plezala nekoliko dlje kot predvideno, iz smeri sva izstopila šele pozno popoldne. Precej časa je šlo tudi na račun orientacije, ker se pač prav veliko od plezanja smeri pred leti nisem spomnila. Nazaj v Tamar sva sestopila skozi ozebnik, kjer sva v grabnu zaradi nepričakovanih snežnih razmer sredi avgusta še enkrat brez slabe vesti vzela vrv iz nahrbtnika.
V četrtek smo se v navezah Božo in Lidija ter Urša in jaz odpravili na Mangartsko sedlo. Na Uršinem seznamu želja je bila smer JZ raz. Smer sem že dvakrat plezal in je tudi meni všeč zato sem se z veseljem odpravil tudi tokrat v raz. Ambient je v tisti okolici res čudovit, prekrasni razgledi daleč naokoli. Sledilo je lepo poplezavanje po razu do drna Mangarta, tam se smer zaključi in pride na Slovensko pot. Sestopili smo po Slovenski poti nazaj na Mangartsko sedlo.
Prejšnji vikend sva se z Naniko udeležili ženskega alpinističnega tabora v organizaciji AO Železničar. Tabora se je udeležilo preko 20 punc z odsekov po celi Sloveniji. Plezale smo v stenah Lučkega Dedca, Vršičev in Vežic. Z Naniko sva vzeli v navezo še Ajdo iz AAO, plezale smo Lukmanovo in Preložnikovo smer ter smer Mimo votline.
Tovrstni tabori so prav zagotovo najboljša priložnost za izmenjavo izkušenj in sestavljanje novih navez. Zato puncam iz AO Železničar najlepša hvala za vabilo in za odlično organizacijo. Naslednje leto pridemo spet.
Bolj podrobno reportažo obljublja glavna organizatorka Meta. Slike spodaj so od nas vseh.
Že zadnjič v Škrlatici sva se z Marčičem pogovarjala, da še noben od naju ni plezal v Široki peči. Zavoljo splošne nevplezanosti sva se odločila za smer Opium, ki naj bi imela najboljšo skalo v steni. Pridružil se nama je še Jernej Žižek.
Dostop je ker dolg, saj smer poteka skrajnem desnem delu stene. Prva dva raztežaja sta krušljiva, nato pa se skala izboljša. Detajl smeri predstavljata dva previsa na koncu tretjega raztežaja, ki pa visita precej ven. Za ta del priporočam dva frenda št. 3.
Nad detajlom se smer vzpne precej daleč levo čez plate, do edine sive linije v tem delu stene, ki gre do vrha. Baje se precej navez tu izgubi, ker prehitro zavijejo gor.
V smeri smo našli 18 klinov, od tega so 4 štanti. Mi smo pustili še 1 štant, in 3 kline vmes.
Smer priporočam vsem, je pa varovanje včasih malo bolj narazen, smer pa je zelo strma.
