AO Jesenice

V soboto smo šli z Maretom in Metodom preverit razmere v dolini Malte. Štartali smo zgodaj zjutraj z Jesenic, pri spodbudnih -6 stopinjah. Ob prihodu v Malto je termometer ob močnem fenu kazal nevzpodbudnih +4. Kljub temu smo splezali slap Aluhol. Sicer je malo strmejši kot ponavadi, ledu ni v izobilju,  plezljiv je le po levi strani, a led je bil do plezalcev prijazen, le malo mokro je bilo vse skupaj. Plezalo se je še Dreifaltigkeitsfall, ter sprednji in srednji Maralmfall. Klasike Malte (Katedrala, Gamsek, Wintasun, Superfeucht in Strannerbach) so za plezalce še vedno zaprti. Na to opozarjajo številne opozorilne table in prepoved več kot očitno tudi upoštevajo, saj ni bilo opaziti plezalcev v tem območju. Ostalo ni narejeno. Razmere so torej bolj za silo, smo pa bili zato v slapu sami. Danes smo z Rujem in Janžem iz NŠG na daljavo “nadzirali” ledni tečaj AO Jesenice pod Prisankom:)

Pri nas ga ni, na avstrijskem Štajerskem ga je preveč, nad Innerkremsom na meji avstrijske Koroške s Štajersko pa ga je ravno zadosti za varno smučarsko turco brez nevarnosti plazov. In smo se odpravili na Gaipahoehe, z brezplačnega parkirišča malo pod Sport Shiffer, preko Blutige Alm. Novozapadlih 15cm pršiča je ustvarjalo idilično zimsko vzdušje, naletavajoči sneg in močan veter pri Blutige Alm  pa sta botrovala izboru vrha, tako da smo se namesto levo na Gaipahoehe zagnali direktno navzgor na Zechnerhoehe, katerega vrh je, tako kot ostali naokoli, precej spihan. Močni sunki vetra so preprečili uživanje na vrhu in po hitrem postopku smo jo ucvrli v dolino. Vijuganja po deviškem pršiču sicer ni bilo v izobilju, je bilo pa krasno peljat tudi po smučišču z naravnim snegom. Pa rdeča lica smo tudi imeli, čeprav ne zaradi sonca, ampak zaradi vetra, haha. Varno, kratko, sladko smo uživali Robert, Maja in pišoča

V soboto smo z Janžem in Rujem preživeli dan na Pokljuki. Obiskali smo Debelo peč in Brda ter se spotoma učili uporabljati cepin in dereze. Na vrhu Debele peči se mi je pogled ustavil na Kukovi špici in tako je nastala ideja za nedeljsko turo. Danes zjutraj sva se z Gorazdom odpravila proti SV razu omenjene gore. Prehod na Kukove prode sva našla brez težav. Sledilo je nekaj gaženja, saj je veter na vzhodni strani Kukove špice odložil precej snega. Na samem grebenu naju je pričakal nepredelan sneg in dokaj močan veter, zato sva iz nahrbtnika izvlekla 30 m vrv, ki nama je pomagala čez nekaj malo bolj sitnih prehodov. Nadaljevanje proti vrhu je nato zopet lažje, sledil je le še sestop po dobro shojeni normalki na Gulce in v dolino.

Včeraj 4. 1 sva se z Maticom že zgodaj zjutraj odpravila na Vršič, da bi šla plezat nekaj v NŠG. Ko sva na vrhu prelaza stopila iz avta sva plezanje zaradi vetra in mraza hitro zamenjala za ledno plezanje. Odpravila sva se pod Prisojnik in preplezala Srednji slap in slap pod Hanzovo steno. Razmere za plezanje so precej raznolike, led je večinoma precej trd in svečkast in mestoma ga še primanjkuje ampak težav ni bilo. V desnem slapu je bilo glede na število navez verjetno kaj zastonj.

Zadnji praznični dan je bilo treba izkoristit in navkljub dokaj slabi napovedi (veter in oblačno), se nas je v Zavrhu zbralo 10 članov AO-ja. Cesta do Tinčkove koče je bila zaradi snežne plohe rahlo pobeljena in nekoliko neugodna za prevoz a smo se kmalu spet zbrali pri Koči pri izviru Završnice, ter se nato podali proti Suhemu rušju. Do sedla med Palcem in Zelenakom je šlo brez problemov in občasno nas je pogrelo še sonce. Proti vrhu Palca je bil večinoma trd sneg, pot pa dobro shojena, le na ključnem delu pri prehodu prek skalne plošče, je bilo potrebne malo več previdnosti. Na vrhu se nismo dolgo zadržali, veter je občasno lepo potegnil in tudi temperature so bile zimske. Sestop po isti poti in pogret v kočo pri izviru. Prava tura za popravit psihofizično stanje po praznikih.