Tamar – Centralni slap

V torek sva si s Francijem vzela prosto in šla preveriti koliko ljudi bo v Tamarju. Odgovor bi bil lahko: do dveh popoldne manj kot deset, vendar to ni bistveno. Pravzaprav tudi nisva šla štet ljudi in ne preverjati lednoplezalnih razmer. Šla sva plezat Centralnega. Ta je solidno narejen in tudi že primerno predelan za zatikanje, da človek ne poreabi preveč energije.

Ostalim slapovom gre precej različno. Plezljiva sta Slap nad votlino in Desni čeprav je slednji nekoliko bolj shiran, kot bi večina želela, pri obeh pa sta zgornja dela ometana s snegom. Za Svečo nisem prepričan, če se zgornji del sploh dotika skale, Rastlinica in Rariteta pa sta še imaginarna. Seveda opisano velja za torek do okrog ene popoldne, kasnejše dogajanje pa mi je neznano.

Gensgitschhohe – 2279 m

Kljub ne najboljši vremenski napovedi je Andrej v soboto zorganiziral skupno turo GRS + AO na “dokaj varen hrib” Gensgitschhohe. Proti Lignitzu (izhodišče) se nas je odpravilo 8, na pakirišču pa smo srečali še Mojstrančane in Kranjčane. Po dveh urah in pol hoje do vrha je sledilo vriskanje in lepa pela (Miha je bil tako navdušen, da je peljal dvakrat) nazaj v dolino.

Uživali smo: Nani, Robi, Igor, Stanka, Andrej, Miha, Raf in Maja.

Še enkrat v Malto

Kljub relativno majhnemu naboru plezljivih slapov smo se še enkrat odpeljali v dolino Malte. Nabralo se nas je sedem (Nanika, Metod, Marko Š ter Jao in Tina, pa še midva z Markotom N.). Pri solidnih 13 stopinjah minusa smo se zapodili v Srednji in Mali Maralmfall. Slapovi ležijo na južni strani, zato nas je za kako urico pogrelo tudi sonce. Cesta z verigami prevozna do Gmunder hutte, presenetljivo kljub nedelji ni bilo gneče (pravzaprav smo bili v “naših” slapovih sami)

.

Ledni tečaj pod Prisojnikom

V nedeljo zjutraj smo se člani AO-ja in tečajniki zbrali pred ferajnom, kjer smo strnili vrste in se s kombijem in avtomobili namenili proti Koči na Gozdu. Lepo vreme, ugodne temperature in dobra volja sta nas pripeljala pod steno, kjer je bilo že kar nekaj šol in tečajnikov. Zato smo vsak svoj nahrbtnik z vso opremo prinesli v bližino levega slapa in se razdelili v tri skupine.

Po predstavitvi osnov smo se se spoprijeli z “ostrimi” lednimi vijaki, sidrišči, sidrišči Abalakov in uporabo cepina ter derez. Med tem so nam inštruktorji uredili sidrišča za varovanje od zgoraj in prvi poskusi razbijanja ledu so se začeli. Vsem prisotnim je uspela več kot ena smer. Na koncu pa smo lahko poskusili tudi malenkost daljšo in z velikim navdušenjem lahko povem, da je bilo enkratno.

Po končanem tečaju smo v KNG analitčno rešili nekaj plezalnih težav, v drugem krogu pa tudi že vse ostalo. Zato je načelnik odločno zaključil debato in odpeljali smo se domov.

Hvala vsem za trud.

Slike sta prispevala Božo in Aljoša

Maltatal

V soboto smo šli z Maretom in Metodom preverit razmere v dolini Malte. Štartali smo zgodaj zjutraj z Jesenic, pri spodbudnih -6 stopinjah. Ob prihodu v Malto je termometer ob močnem fenu kazal nevzpodbudnih +4. Kljub temu smo splezali slap Aluhol. Sicer je malo strmejši kot ponavadi, ledu ni v izobilju,  plezljiv je le po levi strani, a led je bil do plezalcev prijazen, le malo mokro je bilo vse skupaj. Plezalo se je še Dreifaltigkeitsfall, ter sprednji in srednji Maralmfall. Klasike Malte (Katedrala, Gamsek, Wintasun, Superfeucht in Strannerbach) so za plezalce še vedno zaprti. Na to opozarjajo številne opozorilne table in prepoved več kot očitno tudi upoštevajo, saj ni bilo opaziti plezalcev v tem območju. Ostalo ni narejeno. Razmere so torej bolj za silo, smo pa bili zato v slapu sami. Danes smo z Rujem in Janžem iz NŠG na daljavo “nadzirali” ledni tečaj AO Jesenice pod Prisankom:)