AO Jesenice

Ker se v Grazerberglandu nikakor niso zmenili kakšno vreme bi radi imeli čez vikend, sva se s Filipom odpovedala letošnjem obisku te prijetne plezalne destinacije. Nadomestni cilj je bil Breitwand nad Miljskim jezerom. Malce zahodneje so namreč vremenoslovci dokaj konstantno in enotno napovedovali sonce. V soboto sva tako z Mašo preplezala novejšo smer Sudwind (6c, 120m), včeraj z Maretom atraktivnega Mamuta (6a+, 100m) in danes z Gregom še Speedyja (6b, 120m). Od dežja očiščeno steno, prijetno jesensko sonce in avstrijsko vinjeto je pač treba izkoristit.

V steni je poleg omenjenega Sudwinda v letošnjem letu nastala še ena nova smer Sisterspower 5c+, v delu pa je še ena okoli 6 cejka. Je tako v steni že okoli 10 večraztežajk. Slikci sta pa iz bližnjega plezališča na splavih…

V soboto je bilo pred napovedanim poslabšanjem potrebno v kosti akumulirati še malo toplote. Stena Breitwand na vzhodni strani Milštatskega jezera, je ravno pravšnja za to. Malček sonca skozi oblake je bilo zadosti, da ni zeblo.

Detajl smeri v kaminu ni ravno za nas, ki radi sedemo za polno mizo, a se z nahrbtnikom med nogami tudi da. Smer je sicer prašna in kosmata, ravno ko se tega navadiš, je je pa konec. Trikrat se križa s ferato, ki je v isti steni, pa se lahko na ta način tudi izogneš kakšnemu rastežaju, ki ti ne bi bil všeč. Kakorkoli, mi smo jo spedenali v celoti, domov gredoč pa smo pri Danici ugotovili, da sploh ni bilo tako slabo.

Sobotnim sončnim žarkom smo se nastavljali Metod, Miha, Noel in moja malenkost.

Ko zaradi spleta okoliščin ne moreš delat tisto, za kar si planiral dopust, ni drugega kot da to čimbolje izkoristiš.

Izbrana baza je bila Starigrad, od koder sem se s kajakom štiri dni potikal po okoliških vodnih poteh. Ob plutju proti Maslenici, po Zrmanji do Obrovca in še naprej, proti Viru in Pagu mi pogled neprestano uhajal proti Tulovim gredam, Mali in Veliki Paklenici.

In ko je bilo mokrote dovolj, sva z Lidijo nadaljevala suhi del avanturnega tedna ter kar se je dalo izkoristila od boga dano vreme. V kanjonu Paklenice sva splezala Lidijino smer z nadaljevanjem Nosoroga, naslednji dan Water song in Domžalsko, za zaključek pa še Zgrešeno in kajpak kot nama že tradicionalnega plisiranega Armadilona.

Ja, težko je bilo zapustiti raj na zemlji in se odpraviti nazaj domov.

Ko se Gregov dopust in septembrsko vreme poklopita, se lahko spet zapodim v Steno. Tokrat ideja zraste na mojem zelniku – Kratka nemška z izstopom Zimmer Jahn. Kaj naj rečem, super smer z logičnimi prehodi in veliko klini, tako da se res ne moreš zgubit. Nekaj delov sva plezala navezana, veliko tudi ne. Za piko na i pa poskrbi zadnji del smeri, previsna 4ka, ki pa tudi ni tak bav bav. V smeri sta bili še 2 navezi, a sta obe zavili v Dolgo, tako da gužve ni bilo. Nekaj snega se še vedno najde nad nemškim turncom in pa po poti do sestopa čez Prag, vendar ga lahko obvijemo.

Super dan, no pa tudi nohtalo ni 😉.

Rdeča pentlja, 110 m, 6a+, S2,

V četrtek, 9. 9. 2021 sva z Mihom Novakom v JV steni NŠG splezala novo smer »Rdeča pentlja«  in jo v celoti opremila s svedrovci. Vstop v smer je približno 5 metrov desno od Mavrice življenja.  Poteka v štirih raztežajih:

1.R, 35m, 6a+,9x,  poteka v čudovitih platah, naravnost gor, manjši previs preplezamo po skrajno desni strani in pridemo na skupno varovališče s smerjo Mavrica Življenja,

2.R, 30 m, 6a, 6x, z varovališča po platah v levo in nato naravnost gor, kjer te prijetno presenetijo mini tkim. dolomitske škraplje. Varovališče  je samostojno na rušnati gredini 5 m desno od Juševe smeri,

3.R, 20m, 5c, 4x, iz varovališča naravnost gor in nato počasi v levo mimo rumene poševne lise  na delno viseče varovališče,  

4.R, 25m, 5b, 5x, naravnost gor v zajedo in po njej na izstopno gredino. Tu je narejeno varovališče za spust z vrvjo po steni. Približno 3m desno se zaključi smer Zapeljivka. 

Sestop iz smeri:

– urejeni so 30 m abzajli po smeri. Lahko se spustimo  tudi z dvojno vrvjo v dveh abzajlih, vendar zaradi varnosti za drugi abzajl iz gredine priporočam spust po smeri Mavrica življenja.